DENACIONALIZACIJA – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083188
ZDen člen 19, 19-3, 32, 32/1, 32/2, 44. ZSKZ člen 14, 14/3. ZPP člen 2, 2/1. ZNP člen 21.
vrnitev premoženja – oblike vrnitve – vrnitev nepremičnin v naravi – ovire za vrnitev v naravi – naravna vrednota – krajinski park – odškodnina – nesubstanciran predlog – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – nepravdni postopek, ki se začne na predlog – vezanost na zahtevek stranke – trditveno in dokazno breme
Da bi sodišče lahko ugotovilo (in posledično odločilo), kateri konkretno del parcele se lahko vrne v naravi (in kateri ne, ker na primer po delu poteka poteka javna pot), je predhodno potrebno parcelo razparcelirati, t. j. natančno določiti parcelne meje upoštevajoč relevantne trditve udeležencev glede poteka mej(e), kar v obravnavani zadevi zaradi pomanjkljivega trditvenega in dokaznega gradiva ni bilo mogoče (kljub pozivu predlagateljem, da predlog konkretizirajo).
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – zdravniška napaka – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedencev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče bi moralo zaslišati sodne izvedence na glavni obravnavi ter s tem pridobiti jasne odgovore na pripombe tožeče stranke oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na ugotovljene okoliščine (do okužbe z EBV bi pri mld. N. zagotovo prišlo prej ali slej, pri bolezni XLP pa ta okužba vodi do bolnikove smrti, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga je edini način ozdravitve bolezni XLP) odgovor izvedencev, da lečeči zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršema mld. N. zdravljenja s transplantacijo (v tem primeru bi obstajale možnosti za preživetje mld. N., če ne bi prišlo do nobenih zapletov), ni prepričljiv. Najmanj kar je, bi moralo prvo sodišče od izvedencev terjati podrobno obrazložitev tega odgovora.
Podan je krivdni odpovedni razlog, ker toženka tudi subvencionirane, znižane, najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ni redno plačevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0083696
EZ člen 76. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 53, 54, 105.
odstop od pogodbe – ustavitev dobave električne energije – nujna oskrba – dokazila glede upravičenosti do nujne oskrbe – odškodninska odgovornost dobavitelja električne energije
76. člen EZ dopušča tudi popolno ustavitev dobave električne energije. Le v primeru, da bi popolna ustavitev ogrozila življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo, sistemski operater ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje ...) nujno potrebna, da se takšno ogrožanje prepreči. O tem pa ne odloča po uradni dolžnosti.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oblike taksne oprostitve - odlog plačila - obročno plačilo
Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083166
SPZ člen 88. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/8, 339/2-8, 354, 354/1.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – obrazložene pripombe na izvedensko mnenje – dvom v pravilnost in popolnost mnenja – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – ponovitev dokazovanja z izvedencem – postavitev drugega izvedenca
Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.
ZIZ člen 11, 175, 175/3, 192, 192/2, 226, 226/1. ZPSPP člen 24, 24/2. ZPP člen 313, 313/2.
izročitev nepremičnine – izpraznitev poslovnega prostora – primeren rok
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi odloči, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Primeren rok je paricijski rok, v katerem je mogoče pričakovati, da bo dolžnik poslovne prostore lahko izpraznil sam.
Sodišče rok določi na podlagi 313. člena ZPP ob upoštevanju 11. člena ZIZ, po katerem mora sodišče v izvršilnem postopku postopati hitro. Smiselna uporaba 2. odstavka 24. člena ZPSPP ne pride v poštev, saj se nanaša na najemno razmerje, v konkretnem primeru pa gre za prisilno prodajo dolžnikovih nepremičnin oziroma njegovih poslovnih prostorov in zato ta določba ni primerljiva.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060836
ZZZDR člen 51, 51/2, 62. ZN člen 47, 47-1, 48. ZPP člen 13.
skupno premoženje – posebno premoženje – nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – pravni posli med zakoncema – ustni dogovor – obličnost – ničnost – predhodno vprašanje
Ob dejstvu, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze, bi bil morebitni ustni dogovor, da bo tožnica lastnica stanovanja in bo v primeru razveze toženca izplačala, tudi če bi bil res sklenjen, brez pravnih učinkov. Za pravne posle, ki jih sklepata zakonca (62. člen ZZZDR), je namreč predpisana stroga obličnost (1. točka 47. člena ZN), saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla (48. člen ZN).
SZ-1 člen 25, 25/1, 103, 103/1, 112, 112/3. ZPP člen 81, 311.
posli rednega upravljanja – oddajanje skupnih delov v najem – odpoved najemne pogodbe
Najemna pogodba se po 3. odstavku 112. člena SZ-1 ob sporu odpoveduje s tožbo pri sodišču (splošne pristojnosti). Tožbo zoper toženca pa so nesporno vložili solastniki, ki so imeli več kot polovico solastniških deležev.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064777
ZZZDR člen 128, 131c, 133. ZPP člen 226, 226/1, 226/3. ZOdvT tarifna številka 6002.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – plačilo preživnine – plačilo preživnine za čas pred vložitvijo tožbe – verzija – nepotreben dokaz – konkretizacija priglašenih stroškov
Tožnica ni upravičena zahtevati plačila preživnine za nazaj, to jasno izhaja iz določbe 131c člena ZZZDR. Namen preživnine je zagotavljanje stroškov za tekoče potrebe preživninskega upravičenca. Višina preživnine je določena na podlagi ocene potreb, ki jih ima preživninski upravičenec. Uveljavljanje preživnine za nazaj je tako v nasprotju z njenim namenom.
Iz sodne prakse izhaja stališče, da je verzijski zahtevek utemeljen, če je imel tretji izdatke s preživljanjem drugega. Tožnica je imela možnost in pravico, da vloži preživninsko tožbo (131c člen ZZZDR), s katero bi zahtevala plačilo preživnine za naprej od trenutka, ko jo je toženec prenehal preživljati. Takrat je bila že polnoletna, tako da bi tožbo lahko vložila sama. Imela je vse možnosti, da bi s pravočasno vložitvijo tožbe uveljavljala preživnino za obdobje, ki je sedaj predmet verzijskega zahtevka. S predmetno tožbo želi tožnica popraviti svojo dosedanjo neaktivnost, za kar pa ji sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Preživnina predstavlja oceno potreb preživninskega upravičenca, verzija, ki izvira iz preživninske obveznosti, pa temelji na dejanskih in potrebnih izdatkih.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. MEKUOP člen 3. URS člen 56, 56/1. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/7.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – odvzem mladoletne osebe – zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe – zlonamernost – koristi otroka – stiki z otrokom
Pravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad pravnomočno sodno odločbo. Vendar volja otroka ni nujno istovetna z njegovo koristjo, zlasti dolgoročno. Državni organi zato niso dolžni brezpogojno upoštevati volje otroka, četudi jo je izrazil na jasen, nedvoumen način. Pomen in teža otrokove volje sta namreč odvisna zlasti od stopnje njegove zrelosti. Otroka v starosti od pet do sedem let in od dve do štiri leta sta še izrazito nezrela, zato njuna volja pravno ne more biti upoštevna. Posledično ni nobene potrebe po tehtanju njune sicer (jasno izražene) volje s pravnomočno sodno odločbo.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršbe po predlogu - ugotovljena vrednost nepremičnine - izvršilni stroški - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - terjatev
Določbo 180. člena ZIZ je treba razumeti tako, da je za odločitev o predlogu odločilno dejstvo, ali ugotovljena vrednost nepremičnine (vsaj) delno krije terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo, pri čemer pa v terjatev ne spadajo stroški izvršilnega postopka. Takšna razlaga namreč izhaja iz jasne zakonske določbe 1. odstavka 180. člena ZIZ, pa tudi iz namena izvršilnega postopka, ki je v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Za odločitev o predlogu tako ni pomembno, ali ugotovljena vrednost nepremičnine delno krije upnikove že priznane izvršilne stroške izvršbe.
Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082542
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme stranke - identifikacija spornega predmeta - predmet spora - dopolnjevanje trditev tekom postopka - opravljanje nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odgovornost
Na tožniku, ki od toženke zahteva plačilo odškodnine, je bila v predmetni zadevi procesna dolžnost (breme), da poda jasne, konkretne in nenasprotujoče si trditve glede tega, kako naj bi do škodnega dogodka prišlo (hkrati pa zanje ponudi tudi ustrezne dokaze). Le takšne trditve namreč omogočajo identifikacijo predmeta obravnavanja (spora) na eni, na drugi strani pa tudi obrambo nasprotni stranki in v končni fazi presojo sodišča (oziroma njegovo odločitev o tožbenem zahtevku). So torej (poleg samega zahtevka) ključna predpostavka za reševanje spora v okviru pravde.
Tožnik ni izkazal, da naj bi do poškodbe prišlo v zvezi z (oziroma med) opravljanjem nevarne dejavnosti. Zato je brezpredmetno (obširno) sklicevanje na domnevo vzročnosti iz 150. člena OZ in „posledice“, ki naj bi iz tega za toženko izhajale. Spričo okoliščine, da ni uspel izkazati obstoja samega (zatrjevanega) škodnega dogodka (kot predpogoja), tudi ni bilo treba ugotavljati obstoja vseh nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti (odgovornosti/krivde oziroma škode).
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064730
URS člen 158. OZ člen 190, 299.
skupno premoženje zakoncev – civilna delitev skupnega premoženja – uničenje stvari – denar kot generična stvar – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dajatveni zahtevek
Da znesek 130.000,00 DEM sodi v skupno premoženje pravdnih strank in da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka, je ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Odločitev ima za to pravdo pomen pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in veže sodišče in obe stranki. Toženec zato v tem postopku ne more več dokazovati, da znesek 130.000,00 DEM ne sodi v skupno premoženje.
Dejansko gre v obravnavani zadevi za civilno delitev skupnega premoženja. Zaradi posebnih okoliščin je ta možna po ustaljeni sodni praksi tudi v pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom. Posebne okoliščine, ki to opravičujejo, so v tem, da sta pravdni stranki s pretežnim delom skupnega premoženja že razpolagali. Čeprav je zahtevek v tej pravdi dajatveni, gre za stvarnopravni spor, ki ima podlago v določilih ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Ne gre torej za neupravičeno obogatitev.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.