Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082542
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme stranke - identifikacija spornega predmeta - predmet spora - dopolnjevanje trditev tekom postopka - opravljanje nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odgovornost
Na tožniku, ki od toženke zahteva plačilo odškodnine, je bila v predmetni zadevi procesna dolžnost (breme), da poda jasne, konkretne in nenasprotujoče si trditve glede tega, kako naj bi do škodnega dogodka prišlo (hkrati pa zanje ponudi tudi ustrezne dokaze). Le takšne trditve namreč omogočajo identifikacijo predmeta obravnavanja (spora) na eni, na drugi strani pa tudi obrambo nasprotni stranki in v končni fazi presojo sodišča (oziroma njegovo odločitev o tožbenem zahtevku). So torej (poleg samega zahtevka) ključna predpostavka za reševanje spora v okviru pravde.
Tožnik ni izkazal, da naj bi do poškodbe prišlo v zvezi z (oziroma med) opravljanjem nevarne dejavnosti. Zato je brezpredmetno (obširno) sklicevanje na domnevo vzročnosti iz 150. člena OZ in „posledice“, ki naj bi iz tega za toženko izhajale. Spričo okoliščine, da ni uspel izkazati obstoja samega (zatrjevanega) škodnega dogodka (kot predpogoja), tudi ni bilo treba ugotavljati obstoja vseh nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti (odgovornosti/krivde oziroma škode).
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082558
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - preprečitev povečanja premoženja - osebni stečaj fizične osebe - priznana ali v pravdi ugotovljena terjatev
(Premoženjska) škoda, katere povračilo tožnica v tej pravdi uveljavlja, je hipotetična (zgolj „potencialna“). Gre zgolj za možnost zmanjšanja njenega premoženja. OZ pa kot pravno priznano premoženjsko škodo pozna (le) zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček).
Ni jasno, zakaj naj bi bila tako zatrjevana škoda nedopustna. Toženka bi namreč do svojega poplačila napram tožnici v stečaju lahko prišla samo na temelju predhodno priznane ali v pravdi pravnomočno ugotovljene terjatve (torej na dopusten oziroma zakonsko predviden način).
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060836
ZZZDR člen 51, 51/2, 62. ZN člen 47, 47-1, 48. ZPP člen 13.
skupno premoženje – posebno premoženje – nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – pravni posli med zakoncema – ustni dogovor – obličnost – ničnost – predhodno vprašanje
Ob dejstvu, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze, bi bil morebitni ustni dogovor, da bo tožnica lastnica stanovanja in bo v primeru razveze toženca izplačala, tudi če bi bil res sklenjen, brez pravnih učinkov. Za pravne posle, ki jih sklepata zakonca (62. člen ZZZDR), je namreč predpisana stroga obličnost (1. točka 47. člena ZN), saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla (48. člen ZN).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070870
SPZ člen 47, 47/1, 47/3, 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – obstoj pravic – javna dražba – izvršilni postopek – izročitev nepremičnine
SPZ ureja le pridobitev lastninske pravice za obdobje po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, pa ne posega. Le-te so z uveljavitvijo SPZ ostale v veljavi, zgolj njihova vsebina se presoja skladno s pozitivno zakonodajo, kot to določa 1. odstavek 266. člena SPZ. Ker je bil prizidek zgrajen v letu 1997, 47. člen SPZ pa ureja le enega od načinov pridobitve lastninske pravice, ne pa vsebine že pridobljene pravice, ta za odločitev o pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
sklep o dedovanju – zakoniti dediči – oporočni dediči – pravni interes za pritožbo
Vse nepremičnine je zapustnica dala oporočnim dedičem, oporoke pa so zakoniti dediči priznali kot pravno veljavne. Pritožnica zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v tem delu.
vrnitev zaseženega vozila – ugotovitev lastništva vozila – odškodnina – povrnitev premoženjske škode – odgovornost države – ravnanje policije – opustitev dolžne skrbnosti – vzročna zveza – zavarovana odgovornost – direktna tožba – solidarna odgovornost
Solidarna obveznost toženke bi prenehala šele, ko bi jo solidarni dolžnik izpolnil v celoti, toženka pa ni niti podala zadostnih trditev glede prenehanja njene (solidarne) obveznosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oblike taksne oprostitve - odlog plačila - obročno plačilo
Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen ugovornega postopka – namen postopka prisilne poravnave – načrt finančnega prestrukturiranja – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – pridobitev procesne legitimacije upnika – stroški dolžnika – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek – nagrada za ugovorni postopek v glavnem postopku prisilne poravnave
Struktura ročnosti financiranja od začetka postopka prisilne poravnave, ki vpliva le na terjatve finančnih upnikov, do pravnomočne potrditve prisilne poravnave, ni odločilna za odločanje o uspešnosti predlaganih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Finančna terjatev A. d. d. ne sodi med navadne poslovne terjatve, na katere postopek prisilne poravnave ne vpliva. Navadne poslovne terjatve se ves čas postopka poplačujejo, finančna terjatev A. d. d. (oziroma sedaj DUTB) ne more vplivati na kratkoročno plačilno sposobnost dolžnika v okviru postopka prisilne poravnave.
Ko bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bodo potrjeni roki za poplačilo zavarovanih in navadnih finančnih terjatev in obrestna mera, po kateri se obrestujejo terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
Poseg tretjega v obligacijsko razmerje je možen samo v primeru dvostranskega pravnega posla z neenakovrednimi dajatvami.
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja je relativna neučinkovitost pravnega dejanja in na spremembo imetništva premoženja, ki je bilo predmet izpodbijanega pravnega dejanja, ne vpliva.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – poškodba kolena – dokaz z izvedencem – dokazovanje
Ker je tožnik utrpel poškodbe, ki se dogajajo dnevno v najrazličnejših življenjskih situacijah, je verodostojnost tožnikove izpovedi sodišče prve stopnje lahko presodilo na osnovi življenjskih izkušenj - lastnih in opažanj drugih poškodovancev. Nobenega razloga za dvom v verodostojnost tožnikove izpovedi ni, zato tudi iz tega razloga dokaza z izvedencem medicinske stroke ni bilo potrebno angažirati.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
Materialne podlage za uveljavljanje vplačil v rezervni sklad (v svojem imenu) upravnik nima. Ker sredstev v rezervni sklad ni vplačal, materialna podlaga za ta del zahtevka (zahtevek za plačilo sredstev rezervnega sklada) niso določila o neupravičeni obogatitvi; da bi etažni lastniki nanj prenesli materialno upravičenje, pa ne zatrjuje.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove razpolaganje in obremenitev določene nepremičnine. V skladu z 2. odstavkom 270. člena ZPP mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica je izpolnitveno nevarnost izkazovala z oglasom prodaje poslovnih prostorov, objavljenem na spletnem portalu. Ker iz celotnega oglasa ni možno,brez dodatnih pojasnil, sklepati, da gre v resnici za poslovne prostore, ki so v Zemljiški knjigi vpisani kot last tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izkazala izpolnitvene nevarnosti. Zato predlog za izdajo predlagane začasne odredbe ni utemeljen.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
Dejstva, ki govorijo o pogodbenem temelju vtoževane terjatve, preprečujejo pravni zaključek o neupravičeni obogatitvi. Pogoj odsotnosti pravnega temelja iz 190. člena OZ zaradi pogodbenih podlag ni izpolnjen. Tožba v tej smeri je nesklepčna.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - razrešitev skrbnika za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - CSD - privolitev skrbnika
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži CSD in so torej njegove koristi v tej pravdi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov ne more biti več tožnikov skrbnik in se mu skladno z določilom 213. člena ZZZDR postavi skrbnik za poseben primer. Tega je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej sodišče.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – premoženje ob razpadu zakonske zveze – načelo enotnosti skupnega premoženja – nedovoljeno razpolaganje enega zakonca – razpolaganje brez soglasja drugega – odsvojitev stvari pred pravdo – obligacijski zahtevek
Skupno premoženje zakoncev je le tisto, kar je ob razpadu zakonske zveze še obstajalo.
Če je šlo za nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek, ki pa ima stvarnopravno podlago.