ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0083167
OZ člen 131. ZCes-1 člen 5, 5/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode – stroški zaradi zapore ceste – nevarna gradnja – prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste – protipravno ravnanje – opustitev ustreznih del na nevarni zgradbi – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – povzročitelj nevarnega mesta – vmesna sodba
Prvi toženec je povzročitelj nevarnega mesta na cesti, s tem pa je podana tudi njegova pasivna legitimacija, ki je vezana na povzročitelja nevarnega mesta in ne na zemljiškoknjižnega lastnika. Prvi toženec kot posestnik hiše (zaradi katere so nastali stroški), zanjo ni skrbel, zaradi česar je bilo nevarno hoditi in voziti po cesti in je bilo treba postaviti zaporo.
Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.
Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.
ločitev zapuščine – pogoji – verjetnost obstoja terjatve do zapustnika
Smisel instituta ločitve zapuščine od dedičevega premoženja je v tem, da se zaščitijo zapustnikovi upniki pred upniki dedičev v primeru, ko so dediči prezadolženi. Iz teorije izhaja, da morajo upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja nevarnost za njihove interese.
vrnitev zaseženega vozila – ugotovitev lastništva vozila – odškodnina – povrnitev premoženjske škode – odgovornost države – ravnanje policije – opustitev dolžne skrbnosti – vzročna zveza – zavarovana odgovornost – direktna tožba – solidarna odgovornost
Solidarna obveznost toženke bi prenehala šele, ko bi jo solidarni dolžnik izpolnil v celoti, toženka pa ni niti podala zadostnih trditev glede prenehanja njene (solidarne) obveznosti.
ZPP člen 77, 77/2, 205, 205/1, 454, 454/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1.
osebni stečaj fizične osebe - posledice stečaja - procesna sposobnost - poslovna sposobnost - omejitev sklepanja pravnih poslov - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - pravdna sposobnost - prekinitev postopka - narava terjatve stečajnega dolžnika - obseg stečajne mase
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena poslovna sposobnost je, ker je v osebnem stečaju, omejena v skladu s 1. odstavkom 386. člena ZFPPIPP tako, da ne more sklepati pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso in določenih dejanj ne more opravljati brez soglasja sodišča. V mejah poslovne sposobnosti je tudi pravdno sposobna. Določbe o prekinitvi postopka je tako treba uporabiti smiselno in do prekinitve pride v pravdah, v katerih se obravnavajo terjatve stečajnega dolžnika, ki vplivajo na obseg stečajne mase.
Poseg tretjega v obligacijsko razmerje je možen samo v primeru dvostranskega pravnega posla z neenakovrednimi dajatvami.
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja je relativna neučinkovitost pravnega dejanja in na spremembo imetništva premoženja, ki je bilo predmet izpodbijanega pravnega dejanja, ne vpliva.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – poškodba kolena – dokaz z izvedencem – dokazovanje
Ker je tožnik utrpel poškodbe, ki se dogajajo dnevno v najrazličnejših življenjskih situacijah, je verodostojnost tožnikove izpovedi sodišče prve stopnje lahko presodilo na osnovi življenjskih izkušenj - lastnih in opažanj drugih poškodovancev. Nobenega razloga za dvom v verodostojnost tožnikove izpovedi ni, zato tudi iz tega razloga dokaza z izvedencem medicinske stroke ni bilo potrebno angažirati.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.
ZOdvT člen 7, 14, 14/2. ZPP člen 5, 7, 155, 212, 214, 214/1, 214/2, 358.
priznana dejstva - neprerekanje dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - substanciranje trditvene in dokazne podlage - dokazno breme - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - potrebnost stroškov
Takšni zaključki sodišča prve stopnje niso pravilni, saj tožnica zatrjevanj toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je račune poravnala s kompenzacijami in nakazili, ni prerekala. Glede na to bi moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP navedbe toženke o plačilu računov šteti za priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP bi lahko odredilo dokazovanje priznanih dejstev le, v kolikor bi menilo, da gre za nedovoljeno razpolaganje tožnice (primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker v obravnavani zadevi ni šlo za takšno situacijo, je sodišče prve stopnje toženki nepravilno naložilo breme dokazovanja priznanih dejstev.
obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prevoz na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala celotne plače, stroškov za prevoz na delo in z dela in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, zato je zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožniku je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0083157
OZ člen 179. ZPP člen 14, 154, 154/2, 236a, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. KZ-1 člen 68, 160, 160/1.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – razpravno načelo – pravica do dokaza – zavrnitev dokaznega predloga – substanciranje dokaznega predloga – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča – pravnomočen sklep o sodnem opominu
Sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo sklepa o sodnem opominu v kazenskem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053486
ZPP člen 141a, 141a/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1. OZ člen 6, 6/2.
vročilnica – vročanje pisanj – vročanje po elektronski poti – varen elektronski predal – vročilnica kot javna listina – vsebina vročilnice – zapis vsebine pošiljke – napaka pri vročanju – skrben pregled vsebine pošiljke – skrbnost – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – nedovoljene pritožbene novote
Pri elektronskem vročanju je elektronsko obvestilo naslovniku, da je prejel določeno sodno pisanje (denimo obvestilo z dne 7. 11. 2014, ki ga pritožnik prilaga pritožbi), mogoče primerjati z ovojnico prispelega klasičnega pisma. Tudi tako obvestilo vsebuje zapis vsebine sodnega pisanja in tako naslovniku omogoča, da preveri, ali je v njegovem varnem elektronskem predalu prav tisto pisanje, ki je v elektronskem sporočilu navedeno kot vsebina prispelega pisma. V predmetni zadevi, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2014 izhaja, da je sodišče naslovnici poslalo tri dokumente, med njimi tudi sklep z dne 6. 11. 2014. Če v varen elektronski predal pooblaščenke dolžnika po poteku 15 dni niso bili vloženi vsi trije dokumenti, bi moral dolžnik to kršitev grajati takoj.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oblike taksne oprostitve - odlog plačila - obročno plačilo
Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064730
URS člen 158. OZ člen 190, 299.
skupno premoženje zakoncev – civilna delitev skupnega premoženja – uničenje stvari – denar kot generična stvar – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dajatveni zahtevek
Da znesek 130.000,00 DEM sodi v skupno premoženje pravdnih strank in da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka, je ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Odločitev ima za to pravdo pomen pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in veže sodišče in obe stranki. Toženec zato v tem postopku ne more več dokazovati, da znesek 130.000,00 DEM ne sodi v skupno premoženje.
Dejansko gre v obravnavani zadevi za civilno delitev skupnega premoženja. Zaradi posebnih okoliščin je ta možna po ustaljeni sodni praksi tudi v pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom. Posebne okoliščine, ki to opravičujejo, so v tem, da sta pravdni stranki s pretežnim delom skupnega premoženja že razpolagali. Čeprav je zahtevek v tej pravdi dajatveni, gre za stvarnopravni spor, ki ima podlago v določilih ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Ne gre torej za neupravičeno obogatitev.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058677
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 15, 29b, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - zamuda roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravilnost vročitve plačilnega naloga - procesna predpostavka - pravno varstvo - sklep o umiku ugovora
Na podlagi 36. člena ZIZ je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje izrecno omejena na zamudo roka za pritožbo ali ugovor in ni dopustna tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse.
Ni mogoče mimo dejstva, da je bilo izvedensko mnenje, skladno z napotilom sodišča, izdelano. Vročeno je bilo tudi strankama. Nesprejemljivo je zato postopanje sodišča prve stopnje, ki obravnavanje tega dokaza na naroku odklanja. Ni res, da je sodišče izvedbo tega dokaza opustilo, kajti izvedensko mnenje je bilo izdelano in pisno mnenje je sestavni del listinskega gradiva. Pritožba utemeljeno opozarja na novejšo sodno prakso, ki v primeru, ko pisno izvedensko mnenje zadošča, njegovo dopolnjevanje z ustnim podajanjem mnenja ni potrebno; kljub temu, da se izvedensko mnenje primarno podaja ustno. Če je podano izvedensko mnenje celovito, popolno, jasno, ga torej ni potrebno dopolnjevati. V tem primeru sodišče prve stopnje nima razlogov, da ga odklanja in nanj ne opre svoje določitve.