Dejstva, ki govorijo o pogodbenem temelju vtoževane terjatve, preprečujejo pravni zaključek o neupravičeni obogatitvi. Pogoj odsotnosti pravnega temelja iz 190. člena OZ zaradi pogodbenih podlag ni izpolnjen. Tožba v tej smeri je nesklepčna.
zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme – posebni pogoji zavarovanja – določila v zavarovalni polici – razlaga pogodbenih določil – razlaga pogodbe – kraj zavarovanja
Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da so določila Posebnih pogojev „Oprema 04/05“ glede tega, na katerem kraju bo škodni dogodek predstavljal zavarovalni primer, jasna.
sklenitev dednega dogovora - razdelitev zapuščine - izločitve iz zapustnikovega premoženja - zahtevek za izločitev v korist potomcev - pravna narava zahtevka - časovno uveljavljanje zahtevka - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - pritožbene novote
Pritožnik je podpisal dedni dogovor, s katerim je bila razdeljena vsa zapuščina. Kljub neenotnemu stališču sodne prakse, ali so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote in v katerih primerih, ter kljub pritožbenemu stališču, da ima zahtevek po 32. členu ZD dednopravne elemente in ga lahko dedič uveljavlja vse do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ob enotnem stališču sodne prakse, da dednega dogovora v pritožbenem postopku ni mogoče razveljaviti, ter ob dejstvu, da pritožnik ne trdi, da bi ga izpodbijal s tožbo v pravdnem postopku, v razdelitev na način, ki je zajeta v dednem dogovoru, ki je povzet v sklep o dedovanju, ni več mogoče poseči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0083167
OZ člen 131. ZCes-1 člen 5, 5/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode – stroški zaradi zapore ceste – nevarna gradnja – prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste – protipravno ravnanje – opustitev ustreznih del na nevarni zgradbi – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – povzročitelj nevarnega mesta – vmesna sodba
Prvi toženec je povzročitelj nevarnega mesta na cesti, s tem pa je podana tudi njegova pasivna legitimacija, ki je vezana na povzročitelja nevarnega mesta in ne na zemljiškoknjižnega lastnika. Prvi toženec kot posestnik hiše (zaradi katere so nastali stroški), zanjo ni skrbel, zaradi česar je bilo nevarno hoditi in voziti po cesti in je bilo treba postaviti zaporo.
ZOdvT člen 7, 14, 14/2. ZPP člen 5, 7, 155, 212, 214, 214/1, 214/2, 358.
priznana dejstva - neprerekanje dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - substanciranje trditvene in dokazne podlage - dokazno breme - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - potrebnost stroškov
Takšni zaključki sodišča prve stopnje niso pravilni, saj tožnica zatrjevanj toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je račune poravnala s kompenzacijami in nakazili, ni prerekala. Glede na to bi moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP navedbe toženke o plačilu računov šteti za priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP bi lahko odredilo dokazovanje priznanih dejstev le, v kolikor bi menilo, da gre za nedovoljeno razpolaganje tožnice (primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker v obravnavani zadevi ni šlo za takšno situacijo, je sodišče prve stopnje toženki nepravilno naložilo breme dokazovanja priznanih dejstev.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – odškodninska odgovornost članov organa vodenje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – višina škode – pogodbena zaveza zagotoviti zavarovanje terjatve
Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060836
ZZZDR člen 51, 51/2, 62. ZN člen 47, 47-1, 48. ZPP člen 13.
skupno premoženje – posebno premoženje – nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – pravni posli med zakoncema – ustni dogovor – obličnost – ničnost – predhodno vprašanje
Ob dejstvu, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze, bi bil morebitni ustni dogovor, da bo tožnica lastnica stanovanja in bo v primeru razveze toženca izplačala, tudi če bi bil res sklenjen, brez pravnih učinkov. Za pravne posle, ki jih sklepata zakonca (62. člen ZZZDR), je namreč predpisana stroga obličnost (1. točka 47. člena ZN), saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla (48. člen ZN).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082547
OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 154, 154/1.
plačilo odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi posega v nepremičnino z izgradnjo javne infrastrukture - protipravno ravnanje - poseg brez soglasja - denarno nadomestilo - upravno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - stvarnopravna podlaga posega v lastninsko pravico brez soglasja - javna korist - ugovor pasivne legitimacije - investitor izgradnje - ustanovitev neprave služnosti - sklenitev pogodbe - volja strank
Ob ugotovitvah, da je bil poseg tožene stranke v nepremičnino tožeče stranke zaradi postavitve javne infrastrukture opravljen brez soglasja tožeče stranke in plačila odškodnine, do ustanovitve služnosti v javno korist s pravnim poslom ni prišlo. Za sklenitev pogodbe manjka že osnovna predpostavka – soglasje volj strank (zavezovalni pravni posel). Vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo pa ni bil niti zatrjevan niti dokazan. Soglasje tožnika izvajalcem za posamezne odmike od načrta (premike jaškov, na kar nakazuje pritožba, ko se sklicuje na izjavi prič), ne more nadomestiti soglasja za sam poseg postavitve javne infrastrukture na nepremičnine tožeče stranke. Sicer pa so navedbe pritožnice v tej smeri, da je bilo s strani izvajalcev del pridobljeno ustno soglasje, tudi prepozna in neupoštevna pritožbena novota.
Ker je tožena stranka kot investitor nesporno opravila poseg brez pravne podlage, je bilo njeno ravnanje nedopustno.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064777
ZZZDR člen 128, 131c, 133. ZPP člen 226, 226/1, 226/3. ZOdvT tarifna številka 6002.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – plačilo preživnine – plačilo preživnine za čas pred vložitvijo tožbe – verzija – nepotreben dokaz – konkretizacija priglašenih stroškov
Tožnica ni upravičena zahtevati plačila preživnine za nazaj, to jasno izhaja iz določbe 131c člena ZZZDR. Namen preživnine je zagotavljanje stroškov za tekoče potrebe preživninskega upravičenca. Višina preživnine je določena na podlagi ocene potreb, ki jih ima preživninski upravičenec. Uveljavljanje preživnine za nazaj je tako v nasprotju z njenim namenom.
Iz sodne prakse izhaja stališče, da je verzijski zahtevek utemeljen, če je imel tretji izdatke s preživljanjem drugega. Tožnica je imela možnost in pravico, da vloži preživninsko tožbo (131c člen ZZZDR), s katero bi zahtevala plačilo preživnine za naprej od trenutka, ko jo je toženec prenehal preživljati. Takrat je bila že polnoletna, tako da bi tožbo lahko vložila sama. Imela je vse možnosti, da bi s pravočasno vložitvijo tožbe uveljavljala preživnino za obdobje, ki je sedaj predmet verzijskega zahtevka. S predmetno tožbo želi tožnica popraviti svojo dosedanjo neaktivnost, za kar pa ji sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Preživnina predstavlja oceno potreb preživninskega upravičenca, verzija, ki izvira iz preživninske obveznosti, pa temelji na dejanskih in potrebnih izdatkih.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. MEKUOP člen 3. URS člen 56, 56/1. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/7.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – odvzem mladoletne osebe – zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe – zlonamernost – koristi otroka – stiki z otrokom
Pravnomočna sodna odločba, s katero so urejeni stiki otroka z njegovim roditeljem, ne pomeni absolutne pravne vrednote, temveč vrednoto, ki ima izjemoma lahko manjši pomen od druge, posebej tehtne pravne vrednote. Glede na posebno varstvo, ki so ga otroci deležni v državnem in mednarodnem pravu, so koristi otroka lahko taka vrednota, za katero ni mogoče izključiti možnosti pretehtanja nad pravnomočno sodno odločbo. Vendar volja otroka ni nujno istovetna z njegovo koristjo, zlasti dolgoročno. Državni organi zato niso dolžni brezpogojno upoštevati volje otroka, četudi jo je izrazil na jasen, nedvoumen način. Pomen in teža otrokove volje sta namreč odvisna zlasti od stopnje njegove zrelosti. Otroka v starosti od pet do sedem let in od dve do štiri leta sta še izrazito nezrela, zato njuna volja pravno ne more biti upoštevna. Posledično ni nobene potrebe po tehtanju njune sicer (jasno izražene) volje s pravnomočno sodno odločbo.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršbe po predlogu - ugotovljena vrednost nepremičnine - izvršilni stroški - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - terjatev
Določbo 180. člena ZIZ je treba razumeti tako, da je za odločitev o predlogu odločilno dejstvo, ali ugotovljena vrednost nepremičnine (vsaj) delno krije terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo, pri čemer pa v terjatev ne spadajo stroški izvršilnega postopka. Takšna razlaga namreč izhaja iz jasne zakonske določbe 1. odstavka 180. člena ZIZ, pa tudi iz namena izvršilnega postopka, ki je v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Za odločitev o predlogu tako ni pomembno, ali ugotovljena vrednost nepremičnine delno krije upnikove že priznane izvršilne stroške izvršbe.
začasna odredba – stiki – pravica do stikov – stiki deklice stare devet mesecev
Sodišče je stike 9-mesečne deklice z očetom določilo v majhnem obsegu. Stiki so kratkotrajni, saj potekajo eno uro na teden ter se izvajajo na terasi materinega doma. Gre takorekoč za stike pod nadzorom, kar je sprejemljivo ob upoštevanju, da gre za otroka, ki še ni star 1 leto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082554
ZZZDR člen 111. OZ člen 270. ZPP člen 18, 18/2.
kreditna pogodba - nov kredit - izpolnitev obveznosti - zastavitelj - učinek nove pogodbe na zastavitelja - plačilo tožnikovih obveznosti iz nove kreditne pogodbe - odsvojitev premoženja otrok - sodna ali upravna pristojnost
Tožnik je z novim kreditom poravnal svoji obveznosti po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008. S tem je kot dolžnik po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008 izpolnil svoji obveznosti vrniti oba kredita, zato je njegova obveznost kreditojemalca s tem prenehala, hkrati pa sta prenehali tudi obveznosti obeh tožencev kot zastaviteljev . Za nove obveznosti, ki jih je tožnik prevzel s sklenitvijo kreditnih pogodb z dne 29. 1. 2010 in nato še 11. 2. 2011, toženca, ki sta kot zastavitelja nastopala pri pogodbah z dne 21. 1. 2008, nista bila zavezana za njihovo izpolnitev.
Odločanje o privolitvi (soglasju) za odsvojitev premoženja otrok spada v upravni postopek pred pristojnim centrom za socialno delo, ne pa v sodno pristojnost.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - sporna dejstva med strankama - pravno vprašanje - predmet spora - sprememba lastništva nepremičnine - obveznost po izvršilnem naslovu - nedopustna tožba
Ker tožnica tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni vložila z namenom dokazovanja spornih dejstev, temveč le zaradi razrešitve pravnega vprašanja, povezanega z razlago izvršilnega naslova, takšna tožba ni dopustna. O pravnih vprašanjih je pooblaščeno odločati že izvršilno sodišče in jih zato v pravdi, upoštevajoč določilo 1. odstavka 59. člena, samostojno ni dopustno ponovno načenjati
združenje SAZAS – objava podatkov o višini avtorskega honorarja – pravica do zasebnosti
Objava podatkov o višini avtorskega honorarja ne posega v tožnikovo pravico do zasebnosti. Ta podatek se nanaša na tožnikovo poklicno udejstvovanje kot avtorja glasbenih del in predsednika Upravnega odbora SAZAS, kar pa ni tožnikova intimna sfera, katere nedotakljivost in skritost bi pričakoval in zahteval in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni predmet varstva na podlagi pravice do zasebnosti in zaradi tega ni šlo za poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in zaradi tega ne gre za protipravno dejanje, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost toženca. Tožnik kot vodstveni član Združenja SAZAS deluje tudi v javnem interesu in objava podatkov o njegovem zaslužku ni kršitev njegove zasebnosti.
znižanje preživnine – zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – ugotavljanje dejstev – varstvo koristi otroka
Presoja okoliščin, ki vplivajo na višino preživnine.
Ocena dekletovih potreb nikakor ni pretirana, prej nasprotno. Na to kaže že dejstvo, da ugotovljene potrebe komajda presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka, za katerega je tudi splošno znano, da omogoča zgolj pokritje najbolj osnovnih življenjskih potreb posameznika.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0083544
OZ 131, 131/1, 179.
razžalitev časti in dobrega imena - satira - cenzura satire - izjava v medijih - kontekst podanih izjav - svoboda izražanja - svoboda umetniškega ustvarjanja - žaljivost - namen zaničevanja - vulgarnost - kvánta - turbo anus - homo erectus - povprečni bralec - povprečni gledalec - kritika - kritika ad rem - kritika ad personam - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - ustavna pritožba
Izjavo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden pomen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca (poslušalca, gledalca), saj ima lahko neka izjava več različnih razlag in pomenov.
Povprečni bralec je nekaj vmes med izjemno sumničavim človekom in izjemnim naivnežem; je v bistvu pošten in razumen ter ne dela sovražnih zaključkov na podlagi trhlih argumentov, vendar pa ga lahko okrivimo določene lahkomiselnosti, saj senzacionalističnih novic ne sprejema posebej previdno ali kritično.
Čeprav provokativno izražanje na splošno, vključno z uporabo metafor, še ne pomeni, da nimamo opravka z resno kritiko, je bilo v konkretnem primeru zunaj satiričnega konteksta v ospredju blatenje tožnika, njegovih lastnosti, kot jih vidi toženec, ne pa obravnavanje vprašanj, ki zanimajo javnost (tj. cenzura satire).
Kritika ni bila usmerjena v predmet javne razprave (ad rem), pač pa je prešla na osebno raven (ad personam). Predmet žaljivk je bila oseba, ne njeno problematično ravnanje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri zapisu v obrazložitvi odločbe III Ip 1119/2015 z dne 15. 4. 2015 po pomoti izpadlo besedilo, zato ga s popravnim sklepom pravilno navaja tako, da je dolžnik podal odgovor na pritožbo in v njem priglasil stroške pritožbenega postopka.
Odgovor na pritožbo je v izvršilnem postopku ter v postopku zavarovanja fakultativna vloga in ni obvezen, kar pomeni, da lahko stranka sicer izkoristi možnost vložitve odgovora na pritožbo, hkrati pa to ne pomeni, da so omenjeni stroški, povezani z odgovorom na pritožbo, tudi potrebni stroški, katere bi sodišče po določbi 38. člena ZIZ lahko naložilo v plačilo nasprotni stranki.