ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082537
OZ člen 356, 365, 366, 366/2, 367. ZIZ člen 270, 270/1. ZIP člen 251c, ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - zapadlost terjatve - pretrganje zastaranja - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - zapisnik o sporazumu strank - moč sodne poravnave - izvršilni naslov - nov predlog za izvršbo za nezapadle obroke - res transacta - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za izvršbo je bil delno zavržen zato, ker del obrokov še ni zapadel do vložitve predloga. Ker se zapadlost in izvršljivost terjatve tičeta stvari same, izjema iz 367. člena OZ ni podana, to pa pomeni, da zavržen predlog za izvršbo teka zastaranja ni pretrgal.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima po določbi 251.c člena ZIP podpisani zapisnik o sporazumu strank iz prvega odstavka tega člena moč sodne poravnave. To pomeni, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi lahko za nezapadle obroke vložila kvečjemu nov predlog za izvršbo, ne more še enkrat terjati vsebinske odločitve glede terjatve, za katero že razpolaga z izvršilnim naslovom na podlagi res transacta.
zastopanje stranke - izbrani pooblaščenec - pravica do svobodne izbire zastopnika - mandatna pogodba - nezakonito dajanje pravne pomoči - zakotno pisaštvo - zakonski pogoji glede pooblaščencev pred okrajnim sodiščem
S tem, ko okrajno sodišče ni dopustilo zastopanja tožnika po izbranem pooblaščencu (zaradi klavzule v mandatni pogodbi o plačilu 300 EUR v primeru uspeha v pravdi), je poseglo v njegovo pravico do svobodne izbire zastopnika, za kar pa v okviru preizkusa pooblastila po uradni dolžnosti nima pristojnosti. Iz mandatne pogodbe ne izhaja, da bi se pooblaščenec ukvarjal z nezakonitim dajanjem pravne pomoči, kar bi predstavljalo kaznivo dejanje po 254. členu KZ-1.
ločitev zapuščine – pogoji – verjetnost obstoja terjatve do zapustnika
Smisel instituta ločitve zapuščine od dedičevega premoženja je v tem, da se zaščitijo zapustnikovi upniki pred upniki dedičev v primeru, ko so dediči prezadolženi. Iz teorije izhaja, da morajo upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja nevarnost za njihove interese.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - sporna dejstva med strankama - pravno vprašanje - predmet spora - sprememba lastništva nepremičnine - obveznost po izvršilnem naslovu - nedopustna tožba
Ker tožnica tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni vložila z namenom dokazovanja spornih dejstev, temveč le zaradi razrešitve pravnega vprašanja, povezanega z razlago izvršilnega naslova, takšna tožba ni dopustna. O pravnih vprašanjih je pooblaščeno odločati že izvršilno sodišče in jih zato v pravdi, upoštevajoč določilo 1. odstavka 59. člena, samostojno ni dopustno ponovno načenjati
začasna odredba – stiki – pravica do stikov – stiki deklice stare devet mesecev
Sodišče je stike 9-mesečne deklice z očetom določilo v majhnem obsegu. Stiki so kratkotrajni, saj potekajo eno uro na teden ter se izvajajo na terasi materinega doma. Gre takorekoč za stike pod nadzorom, kar je sprejemljivo ob upoštevanju, da gre za otroka, ki še ni star 1 leto.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
dogovor o poravnavi obveznosti - (ne)sklenitev pogodbe o prenovitvi obveznosti - sporazum o prestrukturiranju - učinki prenovitve - višina terjatve - obresti
Sporazum o prestrukturiranju ni bil sklenjen, pri čemer bi moralo biti prestrukturiranje (da bi bilo mogoče govoriti o učinkih prenovitve obveznosti) izvedeno v dveh korakih. Prvi korak bi zajemal sklenitev okvirnega sporazuma, do česar ni prišlo, saj pravdni stranki v pogajanjih nista dosegli soglasja o njegovi vsebini, šele na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa bi lahko prišlo do „podaljšanja“ posojilnih pogodb (očitno rokov vračil), kot drugi korak. S tem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da okvirni sporazum ni bil sklenjen, je konkludentno pojasnilo tudi, da „dogovor o mirovanju kreditov“ sploh ni bil relevanten, ker bi moral biti (zato, da bi sprememba rokov zapadlosti učinkovala) sestavni del okvirnega sporazuma (iz katerega bi po ugotovitvah prvega sodišča moralo biti razvidno, kakšen je sporazum strank o rešitvi zadeve in kakšna naj bi bila vsebina poravnave, kar že po naravi stvari zajema tudi morebiten dogovor o spremembi rokov zapadlosti oziroma plačil obveznosti), do sklenitve tega okvirnega sporazuma pa ni prišlo.
obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prevoz na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala celotne plače, stroškov za prevoz na delo in z dela in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, zato je zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožniku je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni razlogi - predlog za oprostitev - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik je že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. Pritožnik torej ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov zoper izdani plačilni nalog.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 20, 20a, 20a/1, 104. ZN člen 4.
izvršilni naslov – notarski zapis – neposredna izvršljivost – procesna dispozicija – omejitev neposredne izvršljivosti
Soglasje za neposredno izvršljivost da lahko osebni dolžnik ali pa porok – realni dolžnik. Po naravi stvari je obseg soglasja pri slednjem omejen le na poplačilo iz zastavljene stvari. Vendar je to mogoče tudi pri osebnem dolžniku ali poroku in plačniku. Tudi on da lahko soglasje za neposredno izvršljivost le omejeno tako, da se lahko upnik na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa poplača samo iz vrednosti zastavljene stvari ali le iz določenega premoženja, iz ostalega dolžnikovega premoženja pa ne. Ob neuspeli izvršbi na tako stvar mora upnik za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje šele pridobiti izvršilni naslov – notarski zapis v tem primeru lahko predstavlja verodostojno listino (javna listina). Notarski zapis namreč nima učinkov pravnomočnosti, kot jih ima sodna poravnava, ima le učinek izvršljivosti, ki pa mora biti točno določen.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - razrešitev skrbnika za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - CSD - privolitev skrbnika
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži CSD in so torej njegove koristi v tej pravdi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov ne more biti več tožnikov skrbnik in se mu skladno z določilom 213. člena ZZZDR postavi skrbnik za poseben primer. Tega je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej sodišče.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – premoženje ob razpadu zakonske zveze – načelo enotnosti skupnega premoženja – nedovoljeno razpolaganje enega zakonca – razpolaganje brez soglasja drugega – odsvojitev stvari pred pravdo – obligacijski zahtevek
Skupno premoženje zakoncev je le tisto, kar je ob razpadu zakonske zveze še obstajalo.
Če je šlo za nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek, ki pa ima stvarnopravno podlago.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - zapornik je pogoltnil nož in vilice - neustrezno ravnanje osebja zavoda - nudenje oskrbe - protipravno ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalna pogodba o zavarovanju odgovornosti med prvo toženo in drugo toženo stranko ne krije tožniku nastale škode. Ta namreč ni posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki bi izviral iz dejavnosti ZPKZ.
Po določilu 1. odstavka 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, kar glede na ustaljeno sodno prakso pomeni, da zastaranje začne teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
ZPP člen 77, 77/2, 205, 205/1, 454, 454/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1.
osebni stečaj fizične osebe - posledice stečaja - procesna sposobnost - poslovna sposobnost - omejitev sklepanja pravnih poslov - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - pravdna sposobnost - prekinitev postopka - narava terjatve stečajnega dolžnika - obseg stečajne mase
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena poslovna sposobnost je, ker je v osebnem stečaju, omejena v skladu s 1. odstavkom 386. člena ZFPPIPP tako, da ne more sklepati pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso in določenih dejanj ne more opravljati brez soglasja sodišča. V mejah poslovne sposobnosti je tudi pravdno sposobna. Določbe o prekinitvi postopka je tako treba uporabiti smiselno in do prekinitve pride v pravdah, v katerih se obravnavajo terjatve stečajnega dolžnika, ki vplivajo na obseg stečajne mase.
DENACIONALIZACIJA – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083188
ZDen člen 19, 19-3, 32, 32/1, 32/2, 44. ZSKZ člen 14, 14/3. ZPP člen 2, 2/1. ZNP člen 21.
vrnitev premoženja – oblike vrnitve – vrnitev nepremičnin v naravi – ovire za vrnitev v naravi – naravna vrednota – krajinski park – odškodnina – nesubstanciran predlog – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – nepravdni postopek, ki se začne na predlog – vezanost na zahtevek stranke – trditveno in dokazno breme
Da bi sodišče lahko ugotovilo (in posledično odločilo), kateri konkretno del parcele se lahko vrne v naravi (in kateri ne, ker na primer po delu poteka poteka javna pot), je predhodno potrebno parcelo razparcelirati, t. j. natančno določiti parcelne meje upoštevajoč relevantne trditve udeležencev glede poteka mej(e), kar v obravnavani zadevi zaradi pomanjkljivega trditvenega in dokaznega gradiva ni bilo mogoče (kljub pozivu predlagateljem, da predlog konkretizirajo).
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083166
SPZ člen 88. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/8, 339/2-8, 354, 354/1.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – obrazložene pripombe na izvedensko mnenje – dvom v pravilnost in popolnost mnenja – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – ponovitev dokazovanja z izvedencem – postavitev drugega izvedenca
Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.
Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.