pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
OZ člen 6, 13, 13/2, 13/3, 299, 299/1, 346, 349, 378, 378/1.
subvencija za prezaposlitev - pogodba o zaposlitvi - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - zastaranje - splošni zastaralni rok - tek zamudnih obresti
Pogodba je gospodarska, če jo medsebojno sklenejo gospodarski subjekti. to pa so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost (drugi in tretji odstavek 13. člena OZ). Republika Slovenija ni pravna oseba, ki bi opravljala pridobitno dejavnost. Dajanje subvencij je bilo celo izrazito nepridobitna dejavnost. Zaradi tega se uporablja za zastaranje terjatev iz te pogodbe splošni, petletni zastaralni rok (346. člen OZ) in ne krajši triletni za terjatve iz gospodarskih pogodb (349. člen OZ). Predpostavke za določitev zastaralnega roka so opredeljene določno in tudi jasno. Ker ni nobene zakonske praznine, analogija s 6. členom OZ ni dopustna. Ali bi bila sploh mogoča, pritožbenemu sodišču ni bilo treba odločiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0083747
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem uporabe vozila - običajna funkcija vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - vmesna sodba
Odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila pri vstopu in izstopu je dejanje, ki je povezano z uporabo motornega vozila.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179, 182. ZPP člen 214, 214/2, 254, 286b, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – postavitev drugega izvedenca
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice z robnim zlomom stranskega odrastka petega vratnega vretenca ter odrgnina po prsnem košu in levi nadlahti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073568
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68. OZ člen 190, 191, 197.
poslovna stavba – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – plačilo obratovalnih stroškov – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija služnostnega upravičenca – učinek inter partes – pogodbena svoboda – neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) bi morala tožeča stranka izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona. Takšna zakonska obveznost najemnika oz. uporabnika prostora pa ne obstoji.
Najemnika (služnostnega upravičenca) po zakonu (ZPPSL) ne bremenijo stroški obratovanja. Plačilo teh stroškov je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
zapuščinski postopek – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
ZFPPIPP člen 380, 443, 444, 444a. ZGD-1 člen 418, 522.
uveljavljanje terjatev družbe po njenem prenehanju – pravna subjektiviteta – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – univerzalno pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe – premoženje izbrisane družbe – redna likvidacija
Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. SPZ člen 120.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red terjatev - prednostne terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - obseg prednosti
Omejenosti poplačila terjatev iz 3. točke. prvega odstavka 197. člena ZIZ na obdobje enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se ne nanaša na terjatve iz naslova zakonite preživnine. Zato je treba prednostno poplačati tudi tiste zapadle, neplačane obroke preživnine, ki so zapadli v plačilo v obdobju, daljšem od enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, kot je (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno (predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, plačilo sodne takse pa odloženo), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih tožena stranka ni navedla.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - medicinski poseg - zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov - ravnanje v skladu z medicinsko stroko - pojasnilna dolžnost zdravnika - pacientovo soglasje - informirano soglasje - redno tveganje - pogost zaplet - specifičnost tveganja
Pojasnilna dolžnost ni odvisna samo od pogostosti zapleta pri posegu, temveč tudi od nujnosti posega, teža posledic in specifičnosti tveganja. Omenjeno tveganje mora biti tako, da lahko vpliva na privolitev v poseg.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
začasna odredba – zavrženje tožbe – nova tožba – pravnomočnost – učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – pravnomočno razsojena stvar – nov predlog za izdajo začasne odredbe
V primeru zavrženja tožbe ali zavrnitve tožbenega zahtevka lahko traja učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi najdlje do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni stvari. Če je bila tožba zavržena, lahko tožeča stranka vloži novo tožbo z novim (enakim) predlogom za izdajo začasne odredbe. Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi, v kateri je bila tožba zavržena, zato ne predstavlja nobene ovire „pravnomočno razsojene stvari“ za nov postopek.
ZPP člen 213, 287, 263, 289, 289/3. ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 54, 77, 77/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je dokazala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela zaradi dobav premoga. D
ejstvo, da je imela tožena stranka v tem obdobju povečan obseg dela (tudi) zaradi koriščenja letnega dopusta ostalih delavcev, ne pomeni, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena iz razloga, ki v njej ni naveden.
R
azlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil le navidezen, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za transformacijo tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063157
OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 92/2, 95, 96.
prenehanje najemnega razmerja - nadaljnja uporaba prostorov - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nasprotovanje brezplačni uporabi - podnajem - nadomestilo koristi - nedobroverna posest - pravica do nadomestila za uporabo
Tožena stranka je prostore, ki jih je prej imela v najemu oziroma podnajemu, tudi po prenehanju najemnega oziroma podnajemnega razmerja še naprej uporabljala. To pove sama tudi v pritožbi, ko navaja, da je te prostore v spornem obdobju oddala naprej v „podnajem“ I. H. in ji za uporabo tudi računala „najemnino“, le da je I. H. ni plačevala (zato tudi ona ni plačevala tožeči stranki). Nedvomno je torej tožena stranka, čeprav z oddajanjem naprej, tujo stvar uporabljala v svojo korist, zato je tožeči stranki dolžna nadomestiti korist, ki jo je imela od uporabe. Tožeča stranka je namreč toženi stranki dala tudi jasno vedeti, da ne pristaja na brezplačno uporabo. Tožena stranka je s takšno brezplačno uporabo posegla v upravičenje uporabe tožeče stranke, s čimer je bila ta prikrajšana, tožena stranka pa obogatena.
Tožeči stranki gre korist, ki bi jo lahko dosegla, če njenih nepremičnin ne bi tožena stranka neupravičeno zasedala, in ne zgolj korist, ki jo tožena stranka dejansko ima. Za odločitev torej ni bistveno, da I. H. toženi stranki v obdobju na katerega se nanaša tožbeni zahtevek „najemnine“ ni plačevala.