spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
uporabnina – izključitev solastnika iz posesti – upravičenja solastnika – lastninska pravica – pravni položaj nedobrovernega posestnika – korist – višina uporabnine
Utemeljenost tožničinega zahtevka ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. S tem, ko je prevzel hišo s pripadajočim zemljiščem in gospodarskimi objekti v svojo oblast in tožnico proti njeni volji izključil iz posesti, je nase prevzel tudi tveganje, ali mu bo hiša z gospodarskimi poslopji prinašala dohodek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0083747
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem uporabe vozila - običajna funkcija vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - vmesna sodba
Odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila pri vstopu in izstopu je dejanje, ki je povezano z uporabo motornega vozila.
Osebe, ki vstopajo v vrtec oziroma garderobo, prevzemajo tudi običajne rizike, ki so s tem povezani ter so dolžni biti ustrezno skrbni. Dolžni so računati predvsem na to, da se po garderobi poleg delavcev vrtca gibajo tudi otroci, ki so manj skrbni, pa tudi njihovi starši, ki jim v pogledu vzdrževanja reda ni mogoče nalagati povečane stopnje skrbnosti. Dolžni so zato računati na to, da vedno obstaja možnost, da bo na tleh odvržen kakšen predmet in da tudi premična oprema garderobe (kamor nedvomno sodijo stoli in klopi) ne bo vedno na istem mestu. Klop, postavljena pod previjalno mizo, ne glede na to, da zaradi svojega položaja nepozornemu obiskovalcu ni bila dobro vidna, zato ni bila nekaj neobičajnega in nepričakovanega. Tožnica bi jo ob povprečni skrbnosti (ki glede na prostor po katerem se je gibala, terja ob hoji tudi pogled na tla pred seboj) lahko opazila. Posledično od toženke tudi ni mogoče zahtevati, da bi morala računati na to, da bo v garderobo vrtca vstopila oseba, ki ob tem ne bo vsaj povprečno pazljiva, in bi zato morala v garderobi v vsakem trenutku dneva zagotavljati red, torej poskrbeti za to, da bi se klopi za preobuvanje otrok (ves čas) nahajale le na za to predvidenih mestih. Izkaže se torej, da protipravnost opustitve, ki se toženki očita, ni podana in zato slednja za škodo, ki je tožnici nastala, ne more odgovarjati.
ZPP člen 213, 287, 263, 289, 289/3. ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 54, 77, 77/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je dokazala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela zaradi dobav premoga. D
ejstvo, da je imela tožena stranka v tem obdobju povečan obseg dela (tudi) zaradi koriščenja letnega dopusta ostalih delavcev, ne pomeni, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena iz razloga, ki v njej ni naveden.
R
azlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil le navidezen, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za transformacijo tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO DRUŽB
VSL0063162
URS člen 14, 22, 23, 25. PDEU člen 267, 267/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 481, 482, 483, 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZGD-1 člen 3, 3/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje - kratkoročne terjatve - posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - gospodarski subjekti - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - predhodno odločanje - Sodišče EU - skladnost slovenskega prava z evropskim
Sodišče mora pri odločanju o predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljice. Premoženjsko stanje je tisto, ki da podatek o tem, ali je taksni zavezanec sposoben poravnavati svoje obveznosti dolgoročno. Likvidnostno stanje se nanaša na njegovo sposobnost, poravnavati svoje obveznosti kratkoročno. Pojma „finančno stanje“ ni mogoče opredeliti iz ZST-1 samega. Podatek o finančnem stanju dajeta premoženjsko in likvidnostno stanje skupaj. Povedano drugače, finančno stanje samo po sebi ni merilo, ki bi imelo kakšen samostojen pomen.
Kratkoročne terjatve so lahko pomemben indikator, da je tožeča stranka v dobrem likvidnostnem stanju, saj pomenijo, da lahko tožeča stranka v kratkem času („v kratkem roku“) pričakuje izpolnitev svojih terjatev.
Značilno za gospodarske družbe je, da se samostojno in na trgu ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. Značilno za gospodarske družbe je, da imajo prav zato bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja in prava kot fizične osebe. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih, ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.
Člena 23 in 25 Ustave sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje te pravice pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.
Sodišče EU je pristojno za razlago pogodb in za odločanje o veljavnosti in razlagi aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Ker pa je treba v tej zadevi uporabiti izključno slovensko pravo, se slovensko sodišče ne more obrniti na Sodišče EU, in mu postaviti zahteve za predhodno odločanje. To, kar bi pritožnik rad dosegel je, da bi se pritožbeno sodišče odločilo na Sodišče EU nasloviti vprašanje, ali je slovensko pravo v skladu z evropskim. Za odločanje o tem pa Sodišče EU ni pristojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073568
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68. OZ člen 190, 191, 197.
poslovna stavba – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – plačilo obratovalnih stroškov – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija služnostnega upravičenca – učinek inter partes – pogodbena svoboda – neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) bi morala tožeča stranka izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona. Takšna zakonska obveznost najemnika oz. uporabnika prostora pa ne obstoji.
Najemnika (služnostnega upravičenca) po zakonu (ZPPSL) ne bremenijo stroški obratovanja. Plačilo teh stroškov je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179, 182. ZPP člen 214, 214/2, 254, 286b, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – postavitev drugega izvedenca
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice z robnim zlomom stranskega odrastka petega vratnega vretenca ter odrgnina po prsnem košu in levi nadlahti.
začasna odredba – zavrženje tožbe – nova tožba – pravnomočnost – učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – pravnomočno razsojena stvar – nov predlog za izdajo začasne odredbe
V primeru zavrženja tožbe ali zavrnitve tožbenega zahtevka lahko traja učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi najdlje do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni stvari. Če je bila tožba zavržena, lahko tožeča stranka vloži novo tožbo z novim (enakim) predlogom za izdajo začasne odredbe. Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi, v kateri je bila tožba zavržena, zato ne predstavlja nobene ovire „pravnomočno razsojene stvari“ za nov postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006180
KZ-1 člen 22, 123, 123/1.
huda telesna poškodba – silobran – prekoračen silobran – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženčeva obrambna pozicija, glede na zaznano stanje oškodovanca (alkoholiziranost in posledično zmanjšana stabilnost in fizična moč) bistveno boljša, to je taka, da je omogočala manj ogrožujočo oziroma obvladovano obrambo, ki ni terjala močnega ali neposredno usmerjenega udarca v predel telesa (glavo). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz okoliščin predhodno doživetega konflikta med obtožencem in oškodovancem ter je pravilno zaključilo, da se je obtoženec svoje premoči nad oškodovancem zavedal.
Pritožnik trdi, da je Višje sodišče v Kopru v drugi zadevi (opr. št. Kp 283/2002 z dne 4.2.2004) obravnavalo bistveno identično dejansko stanje s tem, da je v tisti zadevi obtoženec napadalca dvakrat udaril s pestjo, a je kljub temu šlo za silobran, vendar pritožbeno sodišče temu ne more slediti (in ne gre za bistveno identično dejansko stanje), saj konkretne, subjektivne in objektivne okoliščine obravnavanega primera, razmerje telesnih moči med obtožencem in oškodovancem, razpoložljive možnosti ubraniti se napada, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne terjajo zaključka o sorazmerju med napadom in obrambo, ampak zaključek o prekoračenem (priviligiranem) silobranu, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklenitev verižne kompenzacije – verižni pobot – subjektivni pogoj izpodbojnosti – (ne)običajen način izpolnitve – absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka – nasprotje v razlogih sodbe
Tožena stranka družbi C. d. o. o. ni nikoli ničesar dolgovala. Pogoj za uspešno izvedeno kompenzacijo, z udeleženci, kot je bila zatrjevana, pa je obstoj terjatve tožene stranke do družbe C. d. o. o. Navedeno napotuje na zaključek, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke z verižno kompenzacijo, na način, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogla biti poplačana. Ker pa je sodišče prve stopnje temeljilo svojo oceno o neobstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti med drugim na ugotovitvi, da se je med pravdnima strankama razvil običaj, da je tožeča stranka obveznosti poravnala na podlagi kompenzacij, medtem ko obravnavana terjatev tožene stranke do tožeče stranke z zatrjevano kompenzacijo poplačana ni mogla biti, obstaja nasprotje v razlogih sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 23, 23/3, 25. ZNP člen 35, 35/2.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi – stroški postopka
V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070927
URS člen 22, 23. OZ člen 9. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 285, 337, 337/1.
posojilna pogodba - nesklepčnost tožbe - nezadostnost trditev glede višine terjatve - razpravno načelo - izjemi - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - materialno procesno vodstvo - pojasnjevalna dolžnost sodišča - pravica strank do enakega obravnavanja pred nepristranskim sodiščem - načelo pacta sunt servanda
Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev glede višine vtoževane terjatve, je sodišče prve stopnje pravilo zavrnilo vse dokazne predloge, ki so se nanašali na dokazovanje višine.
Šele, če bi tožeča stranka utemeljila višino zneska, bi bila (ne)zavrnitev računov pomembno dejstvo pri presoji, ali se tožena stranka upravičeno upira plačilu konkretno določenega in obrazloženega zneska. Dejstvo, da se je tožena stranka zavedala dolga, še ne pomeni, da je tudi priznala vtoževano višino.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/1, 137/2, 137/7. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 60, 61. ZZZVZZ člen 31. Zdoh-2 člen 2.
nadomestilo plače - razlika v nadomestilu - čas čakanja na delo - napitnina - davki in prispevki
Napitnina predstavlja delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove za nadomestilo (za čas čakanja na delo) po 137. členu ZDR.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavezalo toženo stranko k izplačilu po višini opredeljenih neto zneskov nadomestila plače, po odvodu prispevkov in akontacije dohodnine od bruto zneskov. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska nadomestila plače, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Enako velja tudi za obračun in plačilo davkov in prispevkov. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so ti prispevki uvedeni, določajo ZSDP-1, ZZVZZ in ZPIZ-2. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka od bruto zneskov, ki so bili tožnikom dosojeni, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060850
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZHKS člen 11, 11/1, 15, 15/2. ZOR člen 997, 1004, 1004/3, 1007, 1007/1. OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
Prva do četrta toženka so se kot ustanoviteljice hranilno kreditne družbe, ki je glavni dolžnik tožnice, zavezale k solidarnemu poroštvu (vsaka se je zavezala kot porok in plačnik), zato odgovarjajo tožnici tako kot glavni dolžnik za celo obveznost in tožnica lahko zahteva izpolnitev samo od njih ali hkrati od njih in dolžnika. Tudi sicer je tožnica izpolnitev obveznosti najprej zahtevala od dolžnika, saj je svojo terjatev priglasila v stečajni postopek, v katerem ji je bila tudi priznana. Upoštevaje povedano stečajni postopek nad glavnim dolžnikom ne vpliva na obveznost toženk iz poroštvenih obveznosti do tožnice (upnice dolžnika), zato ni razloga za prekinitev pravdnega postopka.