ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Iz razlogov, ki jih navaja v pritožbi, lahko pritožnica dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči, ker sodedinji s tem ne soglašata.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179, 182. ZPP člen 214, 214/2, 254, 286b, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – postavitev drugega izvedenca
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice z robnim zlomom stranskega odrastka petega vratnega vretenca ter odrgnina po prsnem košu in levi nadlahti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073568
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68. OZ člen 190, 191, 197.
poslovna stavba – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – plačilo obratovalnih stroškov – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija služnostnega upravičenca – učinek inter partes – pogodbena svoboda – neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) bi morala tožeča stranka izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona. Takšna zakonska obveznost najemnika oz. uporabnika prostora pa ne obstoji.
Najemnika (služnostnega upravičenca) po zakonu (ZPPSL) ne bremenijo stroški obratovanja. Plačilo teh stroškov je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
procesna legitimacija – prenos terjatve v predhodnem stečajnem postopku– zavrženje predloga upnika za začetek stečajnega postopka – neizkazan obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – odtujitev pravice, o kateri teče pravda – predmet odločanja v predhodnem stečajnem postopku
Upnik kot predlagatelj postopka mora izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je tekom predhodnega postopka prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Dokazno breme glede obstoja pooblastilnega razmerja je bilo na tožniku, toda slednji tega ni uspel dokazati. Ekskulpacijske razloge mora zatrjevati in dokazovati tožena stranka (velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz mandatarjeve sfere), vendar je to šele drugi korak presoje, ki pride na vrsto po tem, ko obstoj mandatnega razmerja ni (več) sporen.
ZAVAROVALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070908
ZOZP člen 34, 41. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo – kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – zavarovalno združenje – zahteva za povrnitev izplačane odškodnine od lastnika – prenos lastninske pravice na povzročitelja prometne nesreče – ustno sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice – dokazovanje – formalna dokazna pravila – dokazna ocena
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokaznimi sredstvi. Toženec je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič, ti dokazi pa so povsem primerni za dokazovanje spornega dejstva (obstoj prenosa lastništva avtomobila na povzročitelja).
Osebe, ki vstopajo v vrtec oziroma garderobo, prevzemajo tudi običajne rizike, ki so s tem povezani ter so dolžni biti ustrezno skrbni. Dolžni so računati predvsem na to, da se po garderobi poleg delavcev vrtca gibajo tudi otroci, ki so manj skrbni, pa tudi njihovi starši, ki jim v pogledu vzdrževanja reda ni mogoče nalagati povečane stopnje skrbnosti. Dolžni so zato računati na to, da vedno obstaja možnost, da bo na tleh odvržen kakšen predmet in da tudi premična oprema garderobe (kamor nedvomno sodijo stoli in klopi) ne bo vedno na istem mestu. Klop, postavljena pod previjalno mizo, ne glede na to, da zaradi svojega položaja nepozornemu obiskovalcu ni bila dobro vidna, zato ni bila nekaj neobičajnega in nepričakovanega. Tožnica bi jo ob povprečni skrbnosti (ki glede na prostor po katerem se je gibala, terja ob hoji tudi pogled na tla pred seboj) lahko opazila. Posledično od toženke tudi ni mogoče zahtevati, da bi morala računati na to, da bo v garderobo vrtca vstopila oseba, ki ob tem ne bo vsaj povprečno pazljiva, in bi zato morala v garderobi v vsakem trenutku dneva zagotavljati red, torej poskrbeti za to, da bi se klopi za preobuvanje otrok (ves čas) nahajale le na za to predvidenih mestih. Izkaže se torej, da protipravnost opustitve, ki se toženki očita, ni podana in zato slednja za škodo, ki je tožnici nastala, ne more odgovarjati.
dodatek k plači - prepoved diskriminacije - enaka obravnava delavcev
V 3. odstavku 73. člena ZJU je določeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko za delovna mesta iz 1. (delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja) in 3. (projektno delo in začasno povečan obseg dela) točke prvega odstavka 68. člena ZJU v pogodbi o zaposlitvi določi do 20 % višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v diskreciji delodajalca, da se odloči, ali bo v skladu z določbo tretjega odstavka 73. člena ZJU za posameznega javnega uslužbenca v njegovi pogodbi o zaposlitvi določil do 20 % višjo osnovno plačo. Navedena določba diskrecijsko pravico (pod pogojem, da so zagotovljena finančna sredstva) daje delodajalcu le za posamezno delovno mesto, ne pa za posameznega javnega uslužbenca. Delodajalec torej ne sme zgolj posameznemu javnemu uslužbencu odvzeti privilegija določitve višje osnovne plače, drugim javnim uslužbencem, ki so zaposleni na istem delovnem mestu, pa ta privilegij podeliti. Ker je tožnica v tem sporu zatrjevala, da tožena stranka samo njej izmed vseh zaposlenih za določen čas ni določila višje osnovne plače, čeprav so bili nekateri zaposleni na istem delovnem mestu oziroma so opravljali isto delo, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali tudi za ostale javne uslužbence, ki so bili zaposleni za določen čas na istem delovnem mestu kot tožnica, ni bil podan predlog za določitev višje plače. Ker tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZMed člen 26, 26/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 324, 324/2.
pravica do popravka – pravica do odgovora – vsebina popravka – prizadetost pravice ali interesa – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – mnenje – komentar načina dela novinarja – žaljivost popravka – pisna izdelava sodbe – očitna pisna pomota – datum izdaje sodbe
Tožeča stranka je imela vso pravico v odgovoru povedati oziroma opozoriti na neustrezno uredniško politiko toženca. Tožeča stranka je o spornih dogodkih v zvezi s komunalnim opremljanjem romskega naselja G. toženca tako kot ostale medije sproti obveščala, vendar toženec obvestil ni objavljal, torej je šlo za enostranski prikaz zadeve. Vsebina in namen pravice do popravka je ta, da se v primeru, ko je objektivno takšno, da lahko posega v pravico oziroma interes prizadetega, temu da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče, svoje videnje zadeve. Vprašanje resnice se v okviru inštituta pravice do popravka obravnava po metodi „naj se sliši tudi druga stran“. Na bralcih obvestil je, da presojajo, katera od obeh strani ima prav. Zahtevani popravek v obravnavani zadevi ni podan v nasprotju z opisano vsebino in samim namenom pravice do popravka.
začasna odredba – zavrženje tožbe – nova tožba – pravnomočnost – učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – pravnomočno razsojena stvar – nov predlog za izdajo začasne odredbe
V primeru zavrženja tožbe ali zavrnitve tožbenega zahtevka lahko traja učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi najdlje do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni stvari. Če je bila tožba zavržena, lahko tožeča stranka vloži novo tožbo z novim (enakim) predlogom za izdajo začasne odredbe. Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi, v kateri je bila tožba zavržena, zato ne predstavlja nobene ovire „pravnomočno razsojene stvari“ za nov postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063157
OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 92/2, 95, 96.
prenehanje najemnega razmerja - nadaljnja uporaba prostorov - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nasprotovanje brezplačni uporabi - podnajem - nadomestilo koristi - nedobroverna posest - pravica do nadomestila za uporabo
Tožena stranka je prostore, ki jih je prej imela v najemu oziroma podnajemu, tudi po prenehanju najemnega oziroma podnajemnega razmerja še naprej uporabljala. To pove sama tudi v pritožbi, ko navaja, da je te prostore v spornem obdobju oddala naprej v „podnajem“ I. H. in ji za uporabo tudi računala „najemnino“, le da je I. H. ni plačevala (zato tudi ona ni plačevala tožeči stranki). Nedvomno je torej tožena stranka, čeprav z oddajanjem naprej, tujo stvar uporabljala v svojo korist, zato je tožeči stranki dolžna nadomestiti korist, ki jo je imela od uporabe. Tožeča stranka je namreč toženi stranki dala tudi jasno vedeti, da ne pristaja na brezplačno uporabo. Tožena stranka je s takšno brezplačno uporabo posegla v upravičenje uporabe tožeče stranke, s čimer je bila ta prikrajšana, tožena stranka pa obogatena.
Tožeči stranki gre korist, ki bi jo lahko dosegla, če njenih nepremičnin ne bi tožena stranka neupravičeno zasedala, in ne zgolj korist, ki jo tožena stranka dejansko ima. Za odločitev torej ni bistveno, da I. H. toženi stranki v obdobju na katerega se nanaša tožbeni zahtevek „najemnine“ ni plačevala.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083154
URS člen 87. OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-2 člen 6, 6/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
Neposredne obveznosti naročnika podzakonski akt seveda ne more določiti, saj se v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko določijo samo z zakonom.
Nakazančev sprejem nakazila mora biti izražen jasno in nedvoumno, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.