stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070906
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – pravica do izjave
Tudi če toženec ni vložil nasprotne tožbe, to še ne pomeni, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in da ji sodišče ne more prisoditi manj, kot zahteva.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – bipolarna afektivna motnja – ogroženost življenja – ogroženost premoženja
Zaradi duševne motnje udeleženke (bipolarna afektivna motnja), ki se izraža v preganjalnih blodnjah, bolezenski neuvidevnosti, heteroagresivnosti in nevarnem vedenju, so ogroženi tako njeno življenje (in premoženje) kot tudi življenje (in premoženje) drugih. Ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja zaradi udeleženkine nekritičnosti in neuvidevnosti do njenega bolezenskega stanja, tako da so izpolnjeni zakonski pogoji za njen sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Tožena stranka je pravna oseba in zato po materialnem pravu ne more biti v celoti oproščena plačila sodne takse. Tudi če je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, je to po materialnem pravu ne odvezuje dolžnosti plačati vsaj dela sodne takse, torej ne more biti oproščena plačila sodne takse v celoti.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – sklep o preizkusu terjatev – priznana terjatev – nadaljevanje pravdnega postopka – učinek pravnomočnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek in je njegova terjatev v stečajnem postopku priznana s sklepom o preizkusu terjatev, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Če je terjatev dokončno priznana, je o njej pravnomočno odločeno.
povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – letna kmetijska renta – trditvena podlaga
Tožnik bi moral vsaj zatrjevati, da je subvencije prejel, zato ne vzdrži pritožbeno zatrjevanje, da so subvencije zgolj računovodska kategorija in se vedno štejejo kot del prihodkov. Kot del prihodkov jih je moč šteti le v primeru, če se v zvezi s tem poda ustrezna trditvena podlaga.
zapuščinski postopek – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070873
ZZZDR člen 12, 12/1, 13. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 8, 236a, 339, 339/2, 339/2-8, 392.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - pravni standard - življenjska skupnost partnerjev - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Zgolj medsebojna čustvena navezanost dveh oseb za obstoj zunajzakonske skupnosti ne zadostuje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njuna skupnost ni izpolnjevala drugih značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, pogojev za izenačitev takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi, ne glede na morebitno tožnikovo čustveno navezanost na toženko, ni.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe v roku - dostava popravljene tožbe z zamudo - opravičeni razlog za zamudo - odsotnost razlogov za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni rok - subjektivni rok - prenehanje vzroka za zamudo - prepozen predlog
Pritožnik bi lahko posledice zamude s sklicevanjem na te razloge eventuelno odstranil z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storil.
Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če dokaže, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POGODBENO PRAVO
VSL0070916
OZ člen 323 – 327, 395, 1018, 1019, 1019/3.
kreditna pogodba - zavarovanje upnikove terjatve - solidarno poroštvo - hipoteka - izbira upnika - ugovor vrstnega reda uporabe zavarovanj - vsebina solidarnosti dolžnikov - prehod upnikovih pravic na poroka - prenovitev pogodbe
Tudi če bi se tožnica z uveljavitvijo hipoteke, s katero je zavarovala svojo terjatev, lahko hitreje in uspešneje poplačala, toženka nima ugovora vrstnega reda uporabe zavarovanj, temveč mora kot porok plačati dolg, nakar nanjo preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006180
KZ-1 člen 22, 123, 123/1.
huda telesna poškodba – silobran – prekoračen silobran – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženčeva obrambna pozicija, glede na zaznano stanje oškodovanca (alkoholiziranost in posledično zmanjšana stabilnost in fizična moč) bistveno boljša, to je taka, da je omogočala manj ogrožujočo oziroma obvladovano obrambo, ki ni terjala močnega ali neposredno usmerjenega udarca v predel telesa (glavo). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz okoliščin predhodno doživetega konflikta med obtožencem in oškodovancem ter je pravilno zaključilo, da se je obtoženec svoje premoči nad oškodovancem zavedal.
Pritožnik trdi, da je Višje sodišče v Kopru v drugi zadevi (opr. št. Kp 283/2002 z dne 4.2.2004) obravnavalo bistveno identično dejansko stanje s tem, da je v tisti zadevi obtoženec napadalca dvakrat udaril s pestjo, a je kljub temu šlo za silobran, vendar pritožbeno sodišče temu ne more slediti (in ne gre za bistveno identično dejansko stanje), saj konkretne, subjektivne in objektivne okoliščine obravnavanega primera, razmerje telesnih moči med obtožencem in oškodovancem, razpoložljive možnosti ubraniti se napada, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne terjajo zaključka o sorazmerju med napadom in obrambo, ampak zaključek o prekoračenem (priviligiranem) silobranu, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklenitev verižne kompenzacije – verižni pobot – subjektivni pogoj izpodbojnosti – (ne)običajen način izpolnitve – absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka – nasprotje v razlogih sodbe
Tožena stranka družbi C. d. o. o. ni nikoli ničesar dolgovala. Pogoj za uspešno izvedeno kompenzacijo, z udeleženci, kot je bila zatrjevana, pa je obstoj terjatve tožene stranke do družbe C. d. o. o. Navedeno napotuje na zaključek, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke z verižno kompenzacijo, na način, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogla biti poplačana. Ker pa je sodišče prve stopnje temeljilo svojo oceno o neobstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti med drugim na ugotovitvi, da se je med pravdnima strankama razvil običaj, da je tožeča stranka obveznosti poravnala na podlagi kompenzacij, medtem ko obravnavana terjatev tožene stranke do tožeče stranke z zatrjevano kompenzacijo poplačana ni mogla biti, obstaja nasprotje v razlogih sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 174, 174/1, 174/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – pogoji za prisojo rente – ugotavljanje realnega dohodka pred škodnim dogodkom – valorizacija – bolniško nadomestilo – dokazovanje z izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: 1. delna ali popolna nezmožnost za delo in 2. premoženjsko prikrajšanje.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik od 1. 3. 2013 ni niti delno nesposoben za delo, ampak je sposoben pridobivanja in dela s polnim delovnim časom, ni upravičen do denarne rente.
Osebe, ki vstopajo v vrtec oziroma garderobo, prevzemajo tudi običajne rizike, ki so s tem povezani ter so dolžni biti ustrezno skrbni. Dolžni so računati predvsem na to, da se po garderobi poleg delavcev vrtca gibajo tudi otroci, ki so manj skrbni, pa tudi njihovi starši, ki jim v pogledu vzdrževanja reda ni mogoče nalagati povečane stopnje skrbnosti. Dolžni so zato računati na to, da vedno obstaja možnost, da bo na tleh odvržen kakšen predmet in da tudi premična oprema garderobe (kamor nedvomno sodijo stoli in klopi) ne bo vedno na istem mestu. Klop, postavljena pod previjalno mizo, ne glede na to, da zaradi svojega položaja nepozornemu obiskovalcu ni bila dobro vidna, zato ni bila nekaj neobičajnega in nepričakovanega. Tožnica bi jo ob povprečni skrbnosti (ki glede na prostor po katerem se je gibala, terja ob hoji tudi pogled na tla pred seboj) lahko opazila. Posledično od toženke tudi ni mogoče zahtevati, da bi morala računati na to, da bo v garderobo vrtca vstopila oseba, ki ob tem ne bo vsaj povprečno pazljiva, in bi zato morala v garderobi v vsakem trenutku dneva zagotavljati red, torej poskrbeti za to, da bi se klopi za preobuvanje otrok (ves čas) nahajale le na za to predvidenih mestih. Izkaže se torej, da protipravnost opustitve, ki se toženki očita, ni podana in zato slednja za škodo, ki je tožnici nastala, ne more odgovarjati.
predhodna odredba - vročitev sklepa o zavarovanju organizaciji za plačilni promet in zemljiški knjigi - vročanje takoj po izdaji
Upnikovo upravičenje do posega v premoženje dolžnika nastane že z izdajo nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Posledica izdanega sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo je, da upnik pridobi pogojno zastavno pravico. Da lahko pridobi takšno pravico, mora sodišče sklep poslati organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji. Blokada oziroma nemožnost razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi pa je nujna zakonska posledica izdane predhodne odredbe.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 23, 23/3, 25. ZNP člen 35, 35/2.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi – stroški postopka
V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.