ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
najem sobe – izpraznitev samske sobe – tožba na izpraznitev prostorov – tožba na sklenitev najemne pogodbe – teorija realizacije
Zgolj na osnovi dolgoletne uporabe ležišča oz. sobe ni mogoče sklepati na obstoj podlage (pravnega naslova) za uporabo samske sobe. Tudi dejstvo, da toženec za uporabo sobe plačuje, ni podlaga za vzpostavitev pogodbenega (najemnega) razmerja.
Ker obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z drugačno obliko krivde, ampak le z direktnim naklepom (če bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugo obliko krivde bi moralo obdolženca oprostiti), te okoliščine (kot obteževalne) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pri določitvi zaporne kazni.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – sklep o preizkusu terjatev – priznana terjatev – nadaljevanje pravdnega postopka – učinek pravnomočnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek in je njegova terjatev v stečajnem postopku priznana s sklepom o preizkusu terjatev, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Če je terjatev dokončno priznana, je o njej pravnomočno odločeno.
OZ člen 6, 13, 13/2, 13/3, 299, 299/1, 346, 349, 378, 378/1.
subvencija za prezaposlitev - pogodba o zaposlitvi - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - zastaranje - splošni zastaralni rok - tek zamudnih obresti
Pogodba je gospodarska, če jo medsebojno sklenejo gospodarski subjekti. to pa so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost (drugi in tretji odstavek 13. člena OZ). Republika Slovenija ni pravna oseba, ki bi opravljala pridobitno dejavnost. Dajanje subvencij je bilo celo izrazito nepridobitna dejavnost. Zaradi tega se uporablja za zastaranje terjatev iz te pogodbe splošni, petletni zastaralni rok (346. člen OZ) in ne krajši triletni za terjatve iz gospodarskih pogodb (349. člen OZ). Predpostavke za določitev zastaralnega roka so opredeljene določno in tudi jasno. Ker ni nobene zakonske praznine, analogija s 6. členom OZ ni dopustna. Ali bi bila sploh mogoča, pritožbenemu sodišču ni bilo treba odločiti.
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179, 182. ZPP člen 214, 214/2, 254, 286b, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – postavitev drugega izvedenca
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice z robnim zlomom stranskega odrastka petega vratnega vretenca ter odrgnina po prsnem košu in levi nadlahti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073568
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68. OZ člen 190, 191, 197.
poslovna stavba – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – plačilo obratovalnih stroškov – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija služnostnega upravičenca – učinek inter partes – pogodbena svoboda – neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) bi morala tožeča stranka izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona. Takšna zakonska obveznost najemnika oz. uporabnika prostora pa ne obstoji.
Najemnika (služnostnega upravičenca) po zakonu (ZPPSL) ne bremenijo stroški obratovanja. Plačilo teh stroškov je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070906
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – pravica do izjave
Tudi če toženec ni vložil nasprotne tožbe, to še ne pomeni, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in da ji sodišče ne more prisoditi manj, kot zahteva.
predhodna odredba - vročitev sklepa o zavarovanju organizaciji za plačilni promet in zemljiški knjigi - vročanje takoj po izdaji
Upnikovo upravičenje do posega v premoženje dolžnika nastane že z izdajo nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Posledica izdanega sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo je, da upnik pridobi pogojno zastavno pravico. Da lahko pridobi takšno pravico, mora sodišče sklep poslati organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji. Blokada oziroma nemožnost razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi pa je nujna zakonska posledica izdane predhodne odredbe.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.
Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
poprava tožbe – poprava naslova tožene stranke v tožbi – pozivni sklep – združitev pravd
S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063166
OZ člen 937, 937/1, 937/2, 937/3.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – začetek zavarovanja – zavarovalno kritje – obveznost plačila odškodnine – plačilo premije ob sklenitvi pogodbe – plačilo premije po sklenitvi pogodbe – obročno plačilo premije – zamuda s plačilom prvega obroka – posledice neplačila premije – opomin zavarovalnice – priporočena pošta
Stranki se sicer lahko dogovorita, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Stranki se lahko dogovorita tudi, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Takšen je bil dogovor v tej zadevi, saj sta stranki dogovorili obročno plačilo. Obveznost zavarovalnice plačati odškodnino je nastala že na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
Samo dejstvo, da je zavarovateljica zamujala s plačilom prvega obroka premije, ni razlog za to, da bi tožena stranka ne bila dolžna plačati odškodnine. Obveznost zavarovalnice preneha, če zavarovalec ne plača premije do zapadlosti, če ta zapade po sklenitvi pogodbe. Vendar preneha obveznost zavarovalnice šele v 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročen opomin zavarovalnice s priporočeno pošto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070873
ZZZDR člen 12, 12/1, 13. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 8, 236a, 339, 339/2, 339/2-8, 392.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - pravni standard - življenjska skupnost partnerjev - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Zgolj medsebojna čustvena navezanost dveh oseb za obstoj zunajzakonske skupnosti ne zadostuje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njuna skupnost ni izpolnjevala drugih značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, pogojev za izenačitev takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi, ne glede na morebitno tožnikovo čustveno navezanost na toženko, ni.
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.