ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
predhodna odredba - vročitev sklepa o zavarovanju organizaciji za plačilni promet in zemljiški knjigi - vročanje takoj po izdaji
Upnikovo upravičenje do posega v premoženje dolžnika nastane že z izdajo nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Posledica izdanega sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo je, da upnik pridobi pogojno zastavno pravico. Da lahko pridobi takšno pravico, mora sodišče sklep poslati organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji. Blokada oziroma nemožnost razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi pa je nujna zakonska posledica izdane predhodne odredbe.
Nepravilno je stališče, da sta toženki zato, ker ju tožba obravnava kot solidarni dolžnici, tudi enotni sospornici. O tem, kdaj so stranke (na aktivni ali pasivni strani) enotni sosporniki, določajo pravila materialnega prava. Stranke so enotni sosporniki takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. V tem primeru se štejejo za enotno pravdno stranko, in se učinek dejanj vsakega od njih razteza tudi na druge.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070906
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – pravica do izjave
Tudi če toženec ni vložil nasprotne tožbe, to še ne pomeni, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in da ji sodišče ne more prisoditi manj, kot zahteva.
povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – letna kmetijska renta – trditvena podlaga
Tožnik bi moral vsaj zatrjevati, da je subvencije prejel, zato ne vzdrži pritožbeno zatrjevanje, da so subvencije zgolj računovodska kategorija in se vedno štejejo kot del prihodkov. Kot del prihodkov jih je moč šteti le v primeru, če se v zvezi s tem poda ustrezna trditvena podlaga.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070931
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZOdvT tarifna številka 3100.
zavarovanje upnikove terjatve - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - ugasnitev obveznosti poroka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - odmera stroškov postopka - vštetje nagrade za postopek izvršbe
Čeprav toženec v skladu s 3. odstavkom 1019. člena OZ odgovarja za izpolnitev solidarno z glavnim dolžnikom, nista v pravni skupnosti, saj njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik namreč odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre torej za isto terjatev.
odpravnina - predsednik upravnega odbora - prenehanje mandata - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - višina odpravnine
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0077939
ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. OZ člen 171, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 158.
zastaranje terjatev – začetek teka zastaralnega roka – opustitev izvedbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti – prispevek oškodovanca – privolitev oškodovanca – stroški postopka – umik tožbe
Če bi upravna enota predlagala spremembo v zemljiški knjigi bi se neizvršljivost denacionalizacijskih odločb nemudoma ugotovila, kar bi tožeči stranki omogočilo, da ustrezno ukrepa. Opustitev uslužbenca upravne enote je zato v vzročni zvezi z nastalo škodo in niti ni pravno pomembno, ali sta denacionalizacijski odločbi nični, ali pa ju je bilo treba zgolj dopolniti v smeri, da bi bili sposobni za vpis v zemljiško knjigo.
Čeprav je tožeča stranka v drugih sodnih postopkih uspela ubraniti svojo lastninsko pravico in je s tem preprečila nastanek bodoče škode, za katero bi bila sicer odgovorna tudi tožena stranka (in je za ta del umaknila tožbo), pa v veljavnih procesnih določbah ZPP ni najti opore za sklep, da je mogoče stroške konkretnega pravdnega postopka naprtiti v plačilo toženi stranki, ker je prišlo do umika tožbe, ker vtoževana (bodoča) škoda ni nastala zaradi ravnanj tožeče stranke (ne tožene).
stroški obratovanja – stroški upravljanja – subrogacija – funkcionalnost stavbe – pravni interes za izpolnitev obveznosti – zastaralni rok – občasne terjatve
Terjatve upravnika iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem imajo (lahko) pravno naravo verzijskega zahtevka. Kljub temu pa to ni edina pravna podlaga, na kateri je upravnik lahko (ne)upravičen do povračila tovrstnih stroškov. Razen tega je namreč takšnim zahtevkom mogoče ugoditi tudi skladno z določbami o subrogaciji, v določenih primerih pa celo skladno z določbami o poslovodstvu brez naročila. Katero pravno podlago je potrebno uporabiti v posameznem primeru, je odvisno od trditev, ki jih v zvezi s tem podajo pravdne stranke. Pri tem se določbe o verziji uporabljajo zgolj v primeru, ko pravo upravičencu ne daje nobenega drugega pravnega varstva.
ZPP člen 213, 287, 263, 289, 289/3. ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 54, 77, 77/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je dokazala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela zaradi dobav premoga. D
ejstvo, da je imela tožena stranka v tem obdobju povečan obseg dela (tudi) zaradi koriščenja letnega dopusta ostalih delavcev, ne pomeni, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena iz razloga, ki v njej ni naveden.
R
azlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil le navidezen, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za transformacijo tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
Tožnik ni bil pri poteku dogodkov prava neuka stranka, saj je imel odvetnico in tudi sporna pogodba je bila napisana v obliki notarskega zapisa. Tožnik nikoli ni trdil, da ga notar ne bi opozoril na vsebino, pravne posledice pravnega posla in izjavo volje. Tožnik je tudi imel dovolj časa, da se prepriča o pravnih in dejanskih dejstvih oziroma posledicah podpisa te pogodbe. Kot sam navaja, so bila pogajanja med strankami kar 3 leta in na koncu so se dogovorili tako, kot piše v pogodbi. Zaključek sodišča prve stopnje o tem, da tožnik ni bil v opravičljivi oziroma nezakrivljeni zmoti, je zato pravilen.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – sklep o preizkusu terjatev – priznana terjatev – nadaljevanje pravdnega postopka – učinek pravnomočnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek in je njegova terjatev v stečajnem postopku priznana s sklepom o preizkusu terjatev, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Če je terjatev dokončno priznana, je o njej pravnomočno odločeno.
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO DRUŽB
VSL0063162
URS člen 14, 22, 23, 25. PDEU člen 267, 267/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 481, 482, 483, 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZGD-1 člen 3, 3/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje - kratkoročne terjatve - posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - gospodarski subjekti - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - predhodno odločanje - Sodišče EU - skladnost slovenskega prava z evropskim
Sodišče mora pri odločanju o predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljice. Premoženjsko stanje je tisto, ki da podatek o tem, ali je taksni zavezanec sposoben poravnavati svoje obveznosti dolgoročno. Likvidnostno stanje se nanaša na njegovo sposobnost, poravnavati svoje obveznosti kratkoročno. Pojma „finančno stanje“ ni mogoče opredeliti iz ZST-1 samega. Podatek o finančnem stanju dajeta premoženjsko in likvidnostno stanje skupaj. Povedano drugače, finančno stanje samo po sebi ni merilo, ki bi imelo kakšen samostojen pomen.
Kratkoročne terjatve so lahko pomemben indikator, da je tožeča stranka v dobrem likvidnostnem stanju, saj pomenijo, da lahko tožeča stranka v kratkem času („v kratkem roku“) pričakuje izpolnitev svojih terjatev.
Značilno za gospodarske družbe je, da se samostojno in na trgu ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. Značilno za gospodarske družbe je, da imajo prav zato bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja in prava kot fizične osebe. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih, ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.
Člena 23 in 25 Ustave sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje te pravice pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.
Sodišče EU je pristojno za razlago pogodb in za odločanje o veljavnosti in razlagi aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Ker pa je treba v tej zadevi uporabiti izključno slovensko pravo, se slovensko sodišče ne more obrniti na Sodišče EU, in mu postaviti zahteve za predhodno odločanje. To, kar bi pritožnik rad dosegel je, da bi se pritožbeno sodišče odločilo na Sodišče EU nasloviti vprašanje, ali je slovensko pravo v skladu z evropskim. Za odločanje o tem pa Sodišče EU ni pristojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063157
OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 92/2, 95, 96.
prenehanje najemnega razmerja - nadaljnja uporaba prostorov - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nasprotovanje brezplačni uporabi - podnajem - nadomestilo koristi - nedobroverna posest - pravica do nadomestila za uporabo
Tožena stranka je prostore, ki jih je prej imela v najemu oziroma podnajemu, tudi po prenehanju najemnega oziroma podnajemnega razmerja še naprej uporabljala. To pove sama tudi v pritožbi, ko navaja, da je te prostore v spornem obdobju oddala naprej v „podnajem“ I. H. in ji za uporabo tudi računala „najemnino“, le da je I. H. ni plačevala (zato tudi ona ni plačevala tožeči stranki). Nedvomno je torej tožena stranka, čeprav z oddajanjem naprej, tujo stvar uporabljala v svojo korist, zato je tožeči stranki dolžna nadomestiti korist, ki jo je imela od uporabe. Tožeča stranka je namreč toženi stranki dala tudi jasno vedeti, da ne pristaja na brezplačno uporabo. Tožena stranka je s takšno brezplačno uporabo posegla v upravičenje uporabe tožeče stranke, s čimer je bila ta prikrajšana, tožena stranka pa obogatena.
Tožeči stranki gre korist, ki bi jo lahko dosegla, če njenih nepremičnin ne bi tožena stranka neupravičeno zasedala, in ne zgolj korist, ki jo tožena stranka dejansko ima. Za odločitev torej ni bistveno, da I. H. toženi stranki v obdobju na katerega se nanaša tožbeni zahtevek „najemnine“ ni plačevala.