pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
najem sobe – izpraznitev samske sobe – tožba na izpraznitev prostorov – tožba na sklenitev najemne pogodbe – teorija realizacije
Zgolj na osnovi dolgoletne uporabe ležišča oz. sobe ni mogoče sklepati na obstoj podlage (pravnega naslova) za uporabo samske sobe. Tudi dejstvo, da toženec za uporabo sobe plačuje, ni podlaga za vzpostavitev pogodbenega (najemnega) razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070910
OZ člen 569, 569/1. ZPP člen 325, 328, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2. ZOdvT tarifna številka 6007.
gospodarski spor – postopek v gospodarskih sporih – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika posameznika – posojilna pogodba – navidezna pogodba – dokazno breme – popravni sklep – dopolnilni sklep – povrnitev stroškov postopka – odvetniške storitve – odmera DDV
Toženec z ničemer ni izkazal zatrjevanega dejstva, da naj bi posojilno pogodbo podpisal na prošnjo tožnika, ker naj bi jo tožnik potreboval zaradi svoje poslovne dokumentacije, saj je ob ugotovljenem dejstvu, da je toženec podpisal posojilno pogodbo, s katero je potrdil, da mu posojilodajalec posodi 11.680,00 EUR, prešlo dokazno breme, da naj bi bila navedena posojilna pogodba fiktivna, na toženca, ki pa tega bremena ni zmogel.
dodatek k plači - prepoved diskriminacije - enaka obravnava delavcev
V 3. odstavku 73. člena ZJU je določeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko za delovna mesta iz 1. (delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja) in 3. (projektno delo in začasno povečan obseg dela) točke prvega odstavka 68. člena ZJU v pogodbi o zaposlitvi določi do 20 % višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v diskreciji delodajalca, da se odloči, ali bo v skladu z določbo tretjega odstavka 73. člena ZJU za posameznega javnega uslužbenca v njegovi pogodbi o zaposlitvi določil do 20 % višjo osnovno plačo. Navedena določba diskrecijsko pravico (pod pogojem, da so zagotovljena finančna sredstva) daje delodajalcu le za posamezno delovno mesto, ne pa za posameznega javnega uslužbenca. Delodajalec torej ne sme zgolj posameznemu javnemu uslužbencu odvzeti privilegija določitve višje osnovne plače, drugim javnim uslužbencem, ki so zaposleni na istem delovnem mestu, pa ta privilegij podeliti. Ker je tožnica v tem sporu zatrjevala, da tožena stranka samo njej izmed vseh zaposlenih za določen čas ni določila višje osnovne plače, čeprav so bili nekateri zaposleni na istem delovnem mestu oziroma so opravljali isto delo, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali tudi za ostale javne uslužbence, ki so bili zaposleni za določen čas na istem delovnem mestu kot tožnica, ni bil podan predlog za določitev višje plače. Ker tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZMed člen 26, 26/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 324, 324/2.
pravica do popravka – pravica do odgovora – vsebina popravka – prizadetost pravice ali interesa – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – mnenje – komentar načina dela novinarja – žaljivost popravka – pisna izdelava sodbe – očitna pisna pomota – datum izdaje sodbe
Tožeča stranka je imela vso pravico v odgovoru povedati oziroma opozoriti na neustrezno uredniško politiko toženca. Tožeča stranka je o spornih dogodkih v zvezi s komunalnim opremljanjem romskega naselja G. toženca tako kot ostale medije sproti obveščala, vendar toženec obvestil ni objavljal, torej je šlo za enostranski prikaz zadeve. Vsebina in namen pravice do popravka je ta, da se v primeru, ko je objektivno takšno, da lahko posega v pravico oziroma interes prizadetega, temu da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče, svoje videnje zadeve. Vprašanje resnice se v okviru inštituta pravice do popravka obravnava po metodi „naj se sliši tudi druga stran“. Na bralcih obvestil je, da presojajo, katera od obeh strani ima prav. Zahtevani popravek v obravnavani zadevi ni podan v nasprotju z opisano vsebino in samim namenom pravice do popravka.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083154
URS člen 87. OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-2 člen 6, 6/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
Neposredne obveznosti naročnika podzakonski akt seveda ne more določiti, saj se v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko določijo samo z zakonom.
Nakazančev sprejem nakazila mora biti izražen jasno in nedvoumno, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014519
OZ člen 150. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - pasivna legitimacija - stvarna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu solidarno od prvotožene stranke (delodajalca), drugotožene stranke (zavarovalnice) in tretjetožene stranke, ki je bila imetnica stroja, na katerem je prišlo do poškodbe. V konkretnem primeru gre za odškodninski spor, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana pristojnost delovnega sodišča tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Drugotožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje v tem sporu.
Odškodninski zahtevek tožnice je zastaral. Triletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ je začel teči v začetku leta 2009, z vložitvijo tožbe leta 2011 pa zastaranje odškodninskega zahtevka po 131. členu OZ ni bilo pretrgano. V tožbi je namreč tožnica uveljavljala svoj zahtevek proti toženki kot družbenici zgolj na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, zahtevek na podlagi 1. odstavka 131. člena OZ pa šele v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2013. S tem je spremenila tožbo, saj je začela uveljavljati povsem drugo dejansko podlago. Zastaranje odškodninskega zahtevka bi bilo prvič pretrgano šele z navedeno spremembo tožbe, vendar je odškodninski zahtevek pred tem že zastaral.
zapuščinski postopek – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
ZAVAROVALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070908
ZOZP člen 34, 41. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo – kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – zavarovalno združenje – zahteva za povrnitev izplačane odškodnine od lastnika – prenos lastninske pravice na povzročitelja prometne nesreče – ustno sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice – dokazovanje – formalna dokazna pravila – dokazna ocena
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokaznimi sredstvi. Toženec je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič, ti dokazi pa so povsem primerni za dokazovanje spornega dejstva (obstoj prenosa lastništva avtomobila na povzročitelja).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070931
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZOdvT tarifna številka 3100.
zavarovanje upnikove terjatve - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - ugasnitev obveznosti poroka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - odmera stroškov postopka - vštetje nagrade za postopek izvršbe
Čeprav toženec v skladu s 3. odstavkom 1019. člena OZ odgovarja za izpolnitev solidarno z glavnim dolžnikom, nista v pravni skupnosti, saj njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik namreč odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre torej za isto terjatev.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/1, 137/2, 137/7. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 60, 61. ZZZVZZ člen 31. Zdoh-2 člen 2.
nadomestilo plače - razlika v nadomestilu - čas čakanja na delo - napitnina - davki in prispevki
Napitnina predstavlja delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove za nadomestilo (za čas čakanja na delo) po 137. členu ZDR.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavezalo toženo stranko k izplačilu po višini opredeljenih neto zneskov nadomestila plače, po odvodu prispevkov in akontacije dohodnine od bruto zneskov. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska nadomestila plače, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Enako velja tudi za obračun in plačilo davkov in prispevkov. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so ti prispevki uvedeni, določajo ZSDP-1, ZZVZZ in ZPIZ-2. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka od bruto zneskov, ki so bili tožnikom dosojeni, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060853
OZ člen 294, 295, 295/1. ZPP člen 8.
določnost tožbenega zahtevka – pogodbene obresti – obrestna mera, ki jo plačuje banka v kraju izpolnitve – dokazna ocena
Tožbeni zahtevek, po katerem naj se pogodbene obresti obračunajo po bančni obrestni meri za potrošniške kredite, kot jo je uporabljala N., d. d., je določen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060850
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZHKS člen 11, 11/1, 15, 15/2. ZOR člen 997, 1004, 1004/3, 1007, 1007/1. OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
Prva do četrta toženka so se kot ustanoviteljice hranilno kreditne družbe, ki je glavni dolžnik tožnice, zavezale k solidarnemu poroštvu (vsaka se je zavezala kot porok in plačnik), zato odgovarjajo tožnici tako kot glavni dolžnik za celo obveznost in tožnica lahko zahteva izpolnitev samo od njih ali hkrati od njih in dolžnika. Tudi sicer je tožnica izpolnitev obveznosti najprej zahtevala od dolžnika, saj je svojo terjatev priglasila v stečajni postopek, v katerem ji je bila tudi priznana. Upoštevaje povedano stečajni postopek nad glavnim dolžnikom ne vpliva na obveznost toženk iz poroštvenih obveznosti do tožnice (upnice dolžnika), zato ni razloga za prekinitev pravdnega postopka.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.
Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).
povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – poškodbe okolčja in stegnenice – pravdni stroški – končni uspeh
Pritožbeno sodišče je presojalo odškodnino kot celoto, saj, ko tožnica postavi denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo in sodišče to presoja, tožnica dobi skupni denarni znesek za vse pravne naslove.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POGODBENO PRAVO
VSL0070916
OZ člen 323 – 327, 395, 1018, 1019, 1019/3.
kreditna pogodba - zavarovanje upnikove terjatve - solidarno poroštvo - hipoteka - izbira upnika - ugovor vrstnega reda uporabe zavarovanj - vsebina solidarnosti dolžnikov - prehod upnikovih pravic na poroka - prenovitev pogodbe
Tudi če bi se tožnica z uveljavitvijo hipoteke, s katero je zavarovala svojo terjatev, lahko hitreje in uspešneje poplačala, toženka nima ugovora vrstnega reda uporabe zavarovanj, temveč mora kot porok plačati dolg, nakar nanjo preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.