• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 33
  • >
  • >>
  • 21.
    VSM sklep I Cp 745/2015
    26.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM0022597
    ZDZdr člen 77. Odvetniška tarifa člen 20, 20/2.
    stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
    Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
  • 22.
    VSC sodba Cp 87/2015
    26.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004170
    ZPP člen 424, 450, 452, 454, 454/1, 454/2.
    spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
    Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
  • 23.
    VSL sklep I Cpg 826/2015
    26.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0073665
    ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
    stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
    Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
  • 24.
    VSK sklep I Kp 60437/2012
    26.6.2015
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VSK0006184
    ZUP člen 68, 68/1, 68/2, 101, 101/2.
    pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
    Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
  • 25.
    VSL sklep I Cp 1079/2015
    24.6.2015
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070889
    ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 392, 393.
    oporočno dedovanje – poplačilo nujnega dednega deleža – dedni dogovor – narava dednega dogovora – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – posebna tožba
    Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Iz razlogov, ki jih navaja v pritožbi, lahko pritožnica dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči, ker sodedinji s tem ne soglašata.
  • 26.
    VDSS sodba in sklep Pdp 189/2015
    24.6.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014417
    ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
    začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
    Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.

    Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).
  • 27.
    VSL sodba II Cp 1108/2015
    24.6.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060841
    OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
    povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – poškodbe okolčja in stegnenice – pravdni stroški – končni uspeh
    Pritožbeno sodišče je presojalo odškodnino kot celoto, saj, ko tožnica postavi denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo in sodišče to presoja, tožnica dobi skupni denarni znesek za vse pravne naslove.
  • 28.
    VSL sodba I Cp 1204/2015
    24.6.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0070913
    OZ člen 131. ZZDej člen 47.
    podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - medicinski poseg - zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov - ravnanje v skladu z medicinsko stroko - pojasnilna dolžnost zdravnika - pacientovo soglasje - informirano soglasje - redno tveganje - pogost zaplet - specifičnost tveganja
    Pojasnilna dolžnost ni odvisna samo od pogostosti zapleta pri posegu, temveč tudi od nujnosti posega, teža posledic in specifičnosti tveganja. Omenjeno tveganje mora biti tako, da lahko vpliva na privolitev v poseg.
  • 29.
    VSL sodba II Cp 1070/2015
    24.6.2015
    DEDNO PRAVO
    VSL0060863
    ZD člen 59, 59/1, 59/2, 61, 61/1.
    oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
    Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
  • 30.
    VSK sodba II Kp 33051/2014
    24.6.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0006331
    KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2.
    odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – obteževalna okoliščina – direktni naklep
    Ker obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z drugačno obliko krivde, ampak le z direktnim naklepom (če bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugo obliko krivde bi moralo obdolženca oprostiti), te okoliščine (kot obteževalne) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pri določitvi zaporne kazni.
  • 31.
    VSL sklep I Cpg 892/2015
    24.6.2015
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO DRUŽB
    VSL0063162
    URS člen 14, 22, 23, 25. PDEU člen 267, 267/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 481, 482, 483, 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZGD-1 člen 3, 3/1.
    predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje - kratkoročne terjatve - posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - gospodarski subjekti - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - predhodno odločanje - Sodišče EU - skladnost slovenskega prava z evropskim
    Sodišče mora pri odločanju o predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljice. Premoženjsko stanje je tisto, ki da podatek o tem, ali je taksni zavezanec sposoben poravnavati svoje obveznosti dolgoročno. Likvidnostno stanje se nanaša na njegovo sposobnost, poravnavati svoje obveznosti kratkoročno. Pojma „finančno stanje“ ni mogoče opredeliti iz ZST-1 samega. Podatek o finančnem stanju dajeta premoženjsko in likvidnostno stanje skupaj. Povedano drugače, finančno stanje samo po sebi ni merilo, ki bi imelo kakšen samostojen pomen.

    Kratkoročne terjatve so lahko pomemben indikator, da je tožeča stranka v dobrem likvidnostnem stanju, saj pomenijo, da lahko tožeča stranka v kratkem času („v kratkem roku“) pričakuje izpolnitev svojih terjatev.

    Značilno za gospodarske družbe je, da se samostojno in na trgu ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. Značilno za gospodarske družbe je, da imajo prav zato bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja in prava kot fizične osebe. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih, ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.

    Člena 23 in 25 Ustave sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje te pravice pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.

    Sodišče EU je pristojno za razlago pogodb in za odločanje o veljavnosti in razlagi aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Ker pa je treba v tej zadevi uporabiti izključno slovensko pravo, se slovensko sodišče ne more obrniti na Sodišče EU, in mu postaviti zahteve za predhodno odločanje. To, kar bi pritožnik rad dosegel je, da bi se pritožbeno sodišče odločilo na Sodišče EU nasloviti vprašanje, ali je slovensko pravo v skladu z evropskim. Za odločanje o tem pa Sodišče EU ni pristojno.
  • 32.
    VSL sodba I Cp 1402/2015
    24.6.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060876
    ZOR člen 200, 324. ZPP člen 216.
    povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
    Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.

    Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
  • 33.
    VSL sklep I Cp 1162/2015
    24.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060849
    ZPP člen 108, 300, 300/1.
    poprava tožbe – poprava naslova tožene stranke v tožbi – pozivni sklep – združitev pravd
    S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
  • 34.
    VSL sodba II Cp 2185/2014
    24.6.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0070871
    OZ člen 131, 352, 352/1. ZFPPod člen 12, 13, 19, 21. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 442/3, 442/3-2, 500. ZGD-1 člen 8. ZIZ člen 150. ZPP člen 214, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev – odškodninska odgovornost uprave po OZ – protipravnost ravnanja – dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti – kapitalska ustreznost – obveznost odpraviti nelikvidnost – škoda – domneva vzročne zveze za celoten znesek terjatve – zastaranje – vedenje o škodi in povzročitelju
    Toženec bi moral takoj (in ne šele po poteku dveh mesecev) po nastopu nelikvidnosti ukrepati v smislu 12. člena ZFPPod, vendar ni storil ničesar, kar je vodilo do tega, da terjatev tožeče stranke ni bila poplačana v izvršilnem postopku, zato ji je nastala škoda.
  • 35.
    VSL sodba I Cp 1177/2015
    24.6.2015
    ZAVAROVALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070908
    ZOZP člen 34, 41. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8.
    obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo – kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – zavarovalno združenje – zahteva za povrnitev izplačane odškodnine od lastnika – prenos lastninske pravice na povzročitelja prometne nesreče – ustno sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice – dokazovanje – formalna dokazna pravila – dokazna ocena
    ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokaznimi sredstvi. Toženec je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič, ti dokazi pa so povsem primerni za dokazovanje spornega dejstva (obstoj prenosa lastništva avtomobila na povzročitelja).
  • 36.
    VSL sklep II Cp 730/2015
    24.6.2015
    DEDNO PRAVO
    VSL0070875
    ZD člen 163, 210, 213, 213/1.
    zapuščinski postopek – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
    V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
  • 37.
    VSK sodba II Kp 21017/2014
    24.6.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0006180
    KZ-1 člen 22, 123, 123/1.
    huda telesna poškodba – silobran – prekoračen silobran – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženčeva obrambna pozicija, glede na zaznano stanje oškodovanca (alkoholiziranost in posledično zmanjšana stabilnost in fizična moč) bistveno boljša, to je taka, da je omogočala manj ogrožujočo oziroma obvladovano obrambo, ki ni terjala močnega ali neposredno usmerjenega udarca v predel telesa (glavo). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz okoliščin predhodno doživetega konflikta med obtožencem in oškodovancem ter je pravilno zaključilo, da se je obtoženec svoje premoči nad oškodovancem zavedal.

    Pritožnik trdi, da je Višje sodišče v Kopru v drugi zadevi (opr. št. Kp 283/2002 z dne 4.2.2004) obravnavalo bistveno identično dejansko stanje s tem, da je v tisti zadevi obtoženec napadalca dvakrat udaril s pestjo, a je kljub temu šlo za silobran, vendar pritožbeno sodišče temu ne more slediti (in ne gre za bistveno identično dejansko stanje), saj konkretne, subjektivne in objektivne okoliščine obravnavanega primera, razmerje telesnih moči med obtožencem in oškodovancem, razpoložljive možnosti ubraniti se napada, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne terjajo zaključka o sorazmerju med napadom in obrambo, ampak zaključek o prekoračenem (priviligiranem) silobranu, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
  • 38.
    VSL sodba II Cpg 1769/2014
    24.6.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0073671
    ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklenitev verižne kompenzacije – verižni pobot – subjektivni pogoj izpodbojnosti – (ne)običajen način izpolnitve – absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka – nasprotje v razlogih sodbe
    Tožena stranka družbi C. d. o. o. ni nikoli ničesar dolgovala. Pogoj za uspešno izvedeno kompenzacijo, z udeleženci, kot je bila zatrjevana, pa je obstoj terjatve tožene stranke do družbe C. d. o. o. Navedeno napotuje na zaključek, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke z verižno kompenzacijo, na način, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogla biti poplačana. Ker pa je sodišče prve stopnje temeljilo svojo oceno o neobstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti med drugim na ugotovitvi, da se je med pravdnima strankama razvil običaj, da je tožeča stranka obveznosti poravnala na podlagi kompenzacij, medtem ko obravnavana terjatev tožene stranke do tožeče stranke z zatrjevano kompenzacijo poplačana ni mogla biti, obstaja nasprotje v razlogih sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 39.
    VSL sodba in sklep I Cp 1246/2015
    24.6.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070909
    OZ člen 174, 174/1, 174/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
    premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – pogoji za prisojo rente – ugotavljanje realnega dohodka pred škodnim dogodkom – valorizacija – bolniško nadomestilo – dokazovanje z izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: 1. delna ali popolna nezmožnost za delo in 2. premoženjsko prikrajšanje.

    Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik od 1. 3. 2013 ni niti delno nesposoben za delo, ampak je sposoben pridobivanja in dela s polnim delovnim časom, ni upravičen do denarne rente.
  • 40.
    VSL sklep I Cp 1287/2015
    24.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0060850
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZHKS člen 11, 11/1, 15, 15/2. ZOR člen 997, 1004, 1004/3, 1007, 1007/1. OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
    prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka – predhodno vprašanje – poroštvo – solidarno poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – stečaj hranilno kreditne službe – odgovornost ustanoviteljice za obveznosti hranilno kreditne službe
    Prva do četrta toženka so se kot ustanoviteljice hranilno kreditne družbe, ki je glavni dolžnik tožnice, zavezale k solidarnemu poroštvu (vsaka se je zavezala kot porok in plačnik), zato odgovarjajo tožnici tako kot glavni dolžnik za celo obveznost in tožnica lahko zahteva izpolnitev samo od njih ali hkrati od njih in dolžnika. Tudi sicer je tožnica izpolnitev obveznosti najprej zahtevala od dolžnika, saj je svojo terjatev priglasila v stečajni postopek, v katerem ji je bila tudi priznana. Upoštevaje povedano stečajni postopek nad glavnim dolžnikom ne vpliva na obveznost toženk iz poroštvenih obveznosti do tožnice (upnice dolžnika), zato ni razloga za prekinitev pravdnega postopka.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 33
  • >
  • >>