pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179, 182. ZPP člen 214, 214/2, 254, 286b, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – postavitev drugega izvedenca
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice z robnim zlomom stranskega odrastka petega vratnega vretenca ter odrgnina po prsnem košu in levi nadlahti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073568
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68. OZ člen 190, 191, 197.
poslovna stavba – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – plačilo obratovalnih stroškov – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija služnostnega upravičenca – učinek inter partes – pogodbena svoboda – neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) bi morala tožeča stranka izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona. Takšna zakonska obveznost najemnika oz. uporabnika prostora pa ne obstoji.
Najemnika (služnostnega upravičenca) po zakonu (ZPPSL) ne bremenijo stroški obratovanja. Plačilo teh stroškov je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
OZ člen 6, 13, 13/2, 13/3, 299, 299/1, 346, 349, 378, 378/1.
subvencija za prezaposlitev - pogodba o zaposlitvi - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - zastaranje - splošni zastaralni rok - tek zamudnih obresti
Pogodba je gospodarska, če jo medsebojno sklenejo gospodarski subjekti. to pa so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost (drugi in tretji odstavek 13. člena OZ). Republika Slovenija ni pravna oseba, ki bi opravljala pridobitno dejavnost. Dajanje subvencij je bilo celo izrazito nepridobitna dejavnost. Zaradi tega se uporablja za zastaranje terjatev iz te pogodbe splošni, petletni zastaralni rok (346. člen OZ) in ne krajši triletni za terjatve iz gospodarskih pogodb (349. člen OZ). Predpostavke za določitev zastaralnega roka so opredeljene določno in tudi jasno. Ker ni nobene zakonske praznine, analogija s 6. členom OZ ni dopustna. Ali bi bila sploh mogoča, pritožbenemu sodišču ni bilo treba odločiti.
Ker obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z drugačno obliko krivde, ampak le z direktnim naklepom (če bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugo obliko krivde bi moralo obdolženca oprostiti), te okoliščine (kot obteževalne) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pri določitvi zaporne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070885
ZBPP člen 46, 48. ZUJF člen 168, 168/2. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5, 5/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 9/2, 9/4.
povrnitev stroškov – odločitev o stroških postopka – odmera stroškov – stroški kilometrine – kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči – stroški izvedenca
Na podlagi določb 46. in 48. člena ZBPP se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da so tudi stroški, katerih plačila je stranka oproščena, sestavni del odločitve o stroških postopka.
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 23, 23/3, 25. ZNP člen 35, 35/2.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi – stroški postopka
V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070927
URS člen 22, 23. OZ člen 9. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 285, 337, 337/1.
posojilna pogodba - nesklepčnost tožbe - nezadostnost trditev glede višine terjatve - razpravno načelo - izjemi - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - materialno procesno vodstvo - pojasnjevalna dolžnost sodišča - pravica strank do enakega obravnavanja pred nepristranskim sodiščem - načelo pacta sunt servanda
Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev glede višine vtoževane terjatve, je sodišče prve stopnje pravilo zavrnilo vse dokazne predloge, ki so se nanašali na dokazovanje višine.
Šele, če bi tožeča stranka utemeljila višino zneska, bi bila (ne)zavrnitev računov pomembno dejstvo pri presoji, ali se tožena stranka upravičeno upira plačilu konkretno določenega in obrazloženega zneska. Dejstvo, da se je tožena stranka zavedala dolga, še ne pomeni, da je tudi priznala vtoževano višino.
dodatek k plači - prepoved diskriminacije - enaka obravnava delavcev
V 3. odstavku 73. člena ZJU je določeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko za delovna mesta iz 1. (delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja) in 3. (projektno delo in začasno povečan obseg dela) točke prvega odstavka 68. člena ZJU v pogodbi o zaposlitvi določi do 20 % višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v diskreciji delodajalca, da se odloči, ali bo v skladu z določbo tretjega odstavka 73. člena ZJU za posameznega javnega uslužbenca v njegovi pogodbi o zaposlitvi določil do 20 % višjo osnovno plačo. Navedena določba diskrecijsko pravico (pod pogojem, da so zagotovljena finančna sredstva) daje delodajalcu le za posamezno delovno mesto, ne pa za posameznega javnega uslužbenca. Delodajalec torej ne sme zgolj posameznemu javnemu uslužbencu odvzeti privilegija določitve višje osnovne plače, drugim javnim uslužbencem, ki so zaposleni na istem delovnem mestu, pa ta privilegij podeliti. Ker je tožnica v tem sporu zatrjevala, da tožena stranka samo njej izmed vseh zaposlenih za določen čas ni določila višje osnovne plače, čeprav so bili nekateri zaposleni na istem delovnem mestu oziroma so opravljali isto delo, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali tudi za ostale javne uslužbence, ki so bili zaposleni za določen čas na istem delovnem mestu kot tožnica, ni bil podan predlog za določitev višje plače. Ker tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
začasna odredba – zavrženje tožbe – nova tožba – pravnomočnost – učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – pravnomočno razsojena stvar – nov predlog za izdajo začasne odredbe
V primeru zavrženja tožbe ali zavrnitve tožbenega zahtevka lahko traja učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi najdlje do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni stvari. Če je bila tožba zavržena, lahko tožeča stranka vloži novo tožbo z novim (enakim) predlogom za izdajo začasne odredbe. Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi, v kateri je bila tožba zavržena, zato ne predstavlja nobene ovire „pravnomočno razsojene stvari“ za nov postopek.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063166
OZ člen 937, 937/1, 937/2, 937/3.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – začetek zavarovanja – zavarovalno kritje – obveznost plačila odškodnine – plačilo premije ob sklenitvi pogodbe – plačilo premije po sklenitvi pogodbe – obročno plačilo premije – zamuda s plačilom prvega obroka – posledice neplačila premije – opomin zavarovalnice – priporočena pošta
Stranki se sicer lahko dogovorita, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Stranki se lahko dogovorita tudi, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Takšen je bil dogovor v tej zadevi, saj sta stranki dogovorili obročno plačilo. Obveznost zavarovalnice plačati odškodnino je nastala že na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
Samo dejstvo, da je zavarovateljica zamujala s plačilom prvega obroka premije, ni razlog za to, da bi tožena stranka ne bila dolžna plačati odškodnine. Obveznost zavarovalnice preneha, če zavarovalec ne plača premije do zapadlosti, če ta zapade po sklenitvi pogodbe. Vendar preneha obveznost zavarovalnice šele v 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročen opomin zavarovalnice s priporočeno pošto.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – bipolarna afektivna motnja – ogroženost življenja – ogroženost premoženja
Zaradi duševne motnje udeleženke (bipolarna afektivna motnja), ki se izraža v preganjalnih blodnjah, bolezenski neuvidevnosti, heteroagresivnosti in nevarnem vedenju, so ogroženi tako njeno življenje (in premoženje) kot tudi življenje (in premoženje) drugih. Ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja zaradi udeleženkine nekritičnosti in neuvidevnosti do njenega bolezenskega stanja, tako da so izpolnjeni zakonski pogoji za njen sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Tožena stranka je pravna oseba in zato po materialnem pravu ne more biti v celoti oproščena plačila sodne takse. Tudi če je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, je to po materialnem pravu ne odvezuje dolžnosti plačati vsaj dela sodne takse, torej ne more biti oproščena plačila sodne takse v celoti.