ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082537
OZ člen 356, 365, 366, 366/2, 367. ZIZ člen 270, 270/1. ZIP člen 251c, ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - zapadlost terjatve - pretrganje zastaranja - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - zapisnik o sporazumu strank - moč sodne poravnave - izvršilni naslov - nov predlog za izvršbo za nezapadle obroke - res transacta - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za izvršbo je bil delno zavržen zato, ker del obrokov še ni zapadel do vložitve predloga. Ker se zapadlost in izvršljivost terjatve tičeta stvari same, izjema iz 367. člena OZ ni podana, to pa pomeni, da zavržen predlog za izvršbo teka zastaranja ni pretrgal.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima po določbi 251.c člena ZIP podpisani zapisnik o sporazumu strank iz prvega odstavka tega člena moč sodne poravnave. To pomeni, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi lahko za nezapadle obroke vložila kvečjemu nov predlog za izvršbo, ne more še enkrat terjati vsebinske odločitve glede terjatve, za katero že razpolaga z izvršilnim naslovom na podlagi res transacta.
zastopanje stranke - izbrani pooblaščenec - pravica do svobodne izbire zastopnika - mandatna pogodba - nezakonito dajanje pravne pomoči - zakotno pisaštvo - zakonski pogoji glede pooblaščencev pred okrajnim sodiščem
S tem, ko okrajno sodišče ni dopustilo zastopanja tožnika po izbranem pooblaščencu (zaradi klavzule v mandatni pogodbi o plačilu 300 EUR v primeru uspeha v pravdi), je poseglo v njegovo pravico do svobodne izbire zastopnika, za kar pa v okviru preizkusa pooblastila po uradni dolžnosti nima pristojnosti. Iz mandatne pogodbe ne izhaja, da bi se pooblaščenec ukvarjal z nezakonitim dajanjem pravne pomoči, kar bi predstavljalo kaznivo dejanje po 254. členu KZ-1.
obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prevoz na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala celotne plače, stroškov za prevoz na delo in z dela in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, zato je zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožniku je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
Ni mogoče mimo dejstva, da je bilo izvedensko mnenje, skladno z napotilom sodišča, izdelano. Vročeno je bilo tudi strankama. Nesprejemljivo je zato postopanje sodišča prve stopnje, ki obravnavanje tega dokaza na naroku odklanja. Ni res, da je sodišče izvedbo tega dokaza opustilo, kajti izvedensko mnenje je bilo izdelano in pisno mnenje je sestavni del listinskega gradiva. Pritožba utemeljeno opozarja na novejšo sodno prakso, ki v primeru, ko pisno izvedensko mnenje zadošča, njegovo dopolnjevanje z ustnim podajanjem mnenja ni potrebno; kljub temu, da se izvedensko mnenje primarno podaja ustno. Če je podano izvedensko mnenje celovito, popolno, jasno, ga torej ni potrebno dopolnjevati. V tem primeru sodišče prve stopnje nima razlogov, da ga odklanja in nanj ne opre svoje določitve.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
Podan je krivdni odpovedni razlog, ker toženka tudi subvencionirane, znižane, najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ni redno plačevala.
dogovor o poravnavi obveznosti - (ne)sklenitev pogodbe o prenovitvi obveznosti - sporazum o prestrukturiranju - učinki prenovitve - višina terjatve - obresti
Sporazum o prestrukturiranju ni bil sklenjen, pri čemer bi moralo biti prestrukturiranje (da bi bilo mogoče govoriti o učinkih prenovitve obveznosti) izvedeno v dveh korakih. Prvi korak bi zajemal sklenitev okvirnega sporazuma, do česar ni prišlo, saj pravdni stranki v pogajanjih nista dosegli soglasja o njegovi vsebini, šele na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa bi lahko prišlo do „podaljšanja“ posojilnih pogodb (očitno rokov vračil), kot drugi korak. S tem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da okvirni sporazum ni bil sklenjen, je konkludentno pojasnilo tudi, da „dogovor o mirovanju kreditov“ sploh ni bil relevanten, ker bi moral biti (zato, da bi sprememba rokov zapadlosti učinkovala) sestavni del okvirnega sporazuma (iz katerega bi po ugotovitvah prvega sodišča moralo biti razvidno, kakšen je sporazum strank o rešitvi zadeve in kakšna naj bi bila vsebina poravnave, kar že po naravi stvari zajema tudi morebiten dogovor o spremembi rokov zapadlosti oziroma plačil obveznosti), do sklenitve tega okvirnega sporazuma pa ni prišlo.
razlastitev - odškodnina po tržni vrednosti nepremičnine - strošek prodaje - prodaja preostale nepremičnine zaradi razlastitve dela nepremičnine - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine
Odškodnina lastniku razlaščene nepremičnine se določi po njeni tržni vrednosti.
Strošek prodaje, če lastnik razlaščene nepremičnine te prodaje ne dokaže niti ne zatrjuje, ne predstavlja zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
sklep o dedovanju – zakoniti dediči – oporočni dediči – pravni interes za pritožbo
Vse nepremičnine je zapustnica dala oporočnim dedičem, oporoke pa so zakoniti dediči priznali kot pravno veljavne. Pritožnica zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v tem delu.
ZFPPIPP člen 399, 400. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - stanje kazenske evidence v času odločanja o predlogu za odpust obveznosti
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča je relevantno dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje izpodbijanega sklepa. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo 13. 4. 2015 na podlagi predloga, ki ga je vložil predlagatelj 2. 2. 2015. Iz navedenega je razvidno, da je v času odločanja prvostopenjskega sodišča o predlogu dolžnika še vedno obstajala ovira za začetek postopka odpusta obveznosti, v posledici česar se izkaže odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga kot materialnopravno pravilna.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni razlogi - predlog za oprostitev - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik je že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. Pritožnik torej ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov zoper izdani plačilni nalog.
povrnitev škode – silobran – prekoračen silobran – sorazmernost napada in obrambe
Celovito in natančno ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera ovrednoteno ravnanje strank tik pred izbruhom spora, uporabljenih sredstev vsake od strank v prepiru, sorazmernosti toženčeve reakcije in njegove morebitne malomarnosti, utemeljuje sklep o pravilnosti stališča sodbe, da ni šlo za prekoračen silobran.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oblike taksne oprostitve - odlog plačila - obročno plačilo
Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0083157
OZ člen 179. ZPP člen 14, 154, 154/2, 236a, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. KZ-1 člen 68, 160, 160/1.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – razpravno načelo – pravica do dokaza – zavrnitev dokaznega predloga – substanciranje dokaznega predloga – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča – pravnomočen sklep o sodnem opominu
Sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo sklepa o sodnem opominu v kazenskem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053486
ZPP člen 141a, 141a/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 337, 337/1. OZ člen 6, 6/2.
vročilnica – vročanje pisanj – vročanje po elektronski poti – varen elektronski predal – vročilnica kot javna listina – vsebina vročilnice – zapis vsebine pošiljke – napaka pri vročanju – skrben pregled vsebine pošiljke – skrbnost – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – nedovoljene pritožbene novote
Pri elektronskem vročanju je elektronsko obvestilo naslovniku, da je prejel določeno sodno pisanje (denimo obvestilo z dne 7. 11. 2014, ki ga pritožnik prilaga pritožbi), mogoče primerjati z ovojnico prispelega klasičnega pisma. Tudi tako obvestilo vsebuje zapis vsebine sodnega pisanja in tako naslovniku omogoča, da preveri, ali je v njegovem varnem elektronskem predalu prav tisto pisanje, ki je v elektronskem sporočilu navedeno kot vsebina prispelega pisma. V predmetni zadevi, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2014 izhaja, da je sodišče naslovnici poslalo tri dokumente, med njimi tudi sklep z dne 6. 11. 2014. Če v varen elektronski predal pooblaščenke dolžnika po poteku 15 dni niso bili vloženi vsi trije dokumenti, bi moral dolžnik to kršitev grajati takoj.