višina deležev na skupnem premoženju zakoncev – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – poprava nesklepčne tožbe
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na celotnem skupnem premoženju, ne pa zgolj na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je namreč mogoče odstopiti le, kadar gre za izjemne primere (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja). Vendar v obravnavanem primeru, ko sta obe pravdni stranki z vložkoma iz svojega posebnega premoženja prispevali k povečanju skupnega premoženja, ne gre za tak primer.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina
Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
invalid I. kategorije - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - bolezen
Pri tožniku je bila že v letu 1995 ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Na podlagi pravnomočne sodbe z dne 15. 12. 1998 pa je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. S pravnomočno odločitvijo o razvrstitvi v II. kategorijo invalidnosti je pravnomočen tudi vzrok nastanka invalidnosti. Tekom sodnega postopka, kjer je bila predmet presoje ugotovljena invalidnost I. kategorije zaradi bolezni, tožnik ni zatrjeval, da bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, ki bi nastala po letu 1995. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik uveljavlja ugotovitev, da je invalidnost I. kategorije posledica poškodbe pri delu in ne posledica bolezni, ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - družbeniki zasebnih družb - poslovodna oseba
Tožnik je bil od 2. 11. 2012 dalje družbenik zasebne družbe in poslovodna oseba ter v tem času ni bil zavarovan na drugi podlagi. Zato so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke in na ugotovitev, da od 2. 11. 2012 nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) in druga tožena stranka (delavec prve tožene stranke) solidarno plačata odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu in zaradi poškodbe na delovnem mestu, oboje pa naj bi bil rezultat ravnanja druge tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvo in drugo toženo stranko potrebno obravnavati kot materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Ta določa, da več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. Prva in druga tožena stranka glede na sporni predmet (odškodnina za gmotno in negmotno škodo) nista v nikakršni pravni skupnosti. Okoliščina, da sta tako tožnik kot druga tožena stranka delavca prve tožene stranke, ne pomeni pravne skupnosti v smislu navedene določbe ZPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi odškodninski zahtevek zoper drugo toženo stranko (delavca prve tožene stranke) potrebno obravnavati kot spor iz delovnega razmerja. Stvarna pristojnost delovnih sodišč je opredeljena v 5. členu ZDSS-1. Spor o odškodninskem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnik v tem sporu, je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih v smislu b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato ni možno šteti, da bi bilo delovno sodišče na podlagi te določbe lahko pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženo stranko. Tožnik in druga tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, prav tako pa ni možno šteti, da bi šlo v razmerju med njima za spor iz delovnega razmerja. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v obsegu tožbe zoper drugo toženo stranko.
SPZ člen 141, 141/3. ZPP člen 184, 184/2, 186. OZ člen 421.
aktivna legitimacija – zahtevek v korist tretjega – odplačen odstop terjatve – hipotekarna tožba – objektivna sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – priviligirana sprememba tožbe
S tem, ko je tožeča stranka spremenila v zahtevku navedbo, komu naj tožena stranka izpolni zahtevek, je šlo za spremembo tožbe, in sicer za objektivno spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Vendar, ker je do te spremembe tožbe prišlo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (takrat, ko je tožeča stranka odstopila terjatev stranskemu intervenientu), gre v tem primeru za privilegirano spremembo tožbe, za katero privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen ZPP).
STATUSNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063156
ZGD-1 člen 100, 667, 667/2, 672. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/1. ZPP člen 311.
statusno preoblikovanje podjetnika posameznika - vpis prenosa podjetja v register - univerzalno pravno nasledstvo - kontinuirana odgovornost - odgovornost podjetnika - obveznosti, ki so podjetniku v zvezi s podjetjem nastale pred vpisom prenosa - varovanje interesov upnikov - subsidiarna odgovornost - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva glavnemu dolžniku - dospelost terjatve - preuranjenost zahtevka
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih.
Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo.
OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot solidarnih dolžnikov.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 11, 11/1, 11/1-1. ZSPJS člen 3, 3/3.
plačilo razlike v plači - položajni dodatek - nadomestilo za nezmožnost izrabe dopusta
Tožnik je za čas nadomeščanja vodij skupine, ki sta bila odsotna zaradi dopusta in sta imela priznan položajni dodatek, upravičen do položajnega dodatka v višini, določeni z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
Tožnik je pridobil dopust zaradi napotitve na misijo in ga v času trajanja misije ni mogel izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičen do plačila nadomestila za letni dopust, kot bi ga prejel, če bi dopust lahko koristil v času trajanja misije.
invalid II. kategorije - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delazmožnosti, saj je zmožna za delo le z omejitvami (invalid II. kategorije invalidnosti). Ni pa pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in tudi ne do izgube pridobitne zmožnosti, da bi jo bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPP člen 82, 82/5, 163. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika - zahteva za povrnitev stroškov začasnega zastopnika - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov začasnega zastopnika
Določbe 163. člena ZPP se ne uporabljajo za odločitev o zahtevi začasnega zastopnika pravdne stranke za povrnitev nagrade in izdatkov.
Položaj začasnega zastopnika je glede uveljavljanja zahtevka za nagrado za delo in povrnitev izdatkov primerljiv s položajem izvedenca ali tolmača, ki sta prav tako v razmerju s sodiščem in ne direktno s pravdno stranko. Sodišče mora tistega, ki ima pravico do povrnitve stroškov, opozoriti na to pravico, kot tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenem z zakonom. Opustitev opozorila na prekluzijo je kršitev postopka. Če sodišče ne prizna stroškov, katerih povrnitev je bila zaradi opustitve zahtevana prepozno, ta kršitev preraste v bistveno kršitev.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - sestavni del notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo
V notarskem zapisu, ki ga je upnik predložil kot podlago za dovolitev izvršbe, je jasno in določno opredeljena dolžnikova obveznost, ki sicer izhaja iz kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2009, iz njega pa izhaja tudi njena zapadlost. Razen tega notarski zapis ne določa, da je ta kreditna pogodba, ki sicer sama ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, le priloga notarskega zapisa o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičnini, temveč izrecno določa, da je njen sestavni del.
invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je kršila pogodbene obveznosti in navodila delodajalca s tem, ko je s službenega računalnika poslala sporočila (oz. je opravljala delo po avtorski pogodbi z društvom), vendar v konkretnem primeru ni podan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, po katerem se pogodba o zaposlitvi lahko izredno odpove, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to, da pošiljanje elektronskih sporočil ni trajalo več kot 10 minut in je šlo le za popravljanje podatkov v tabelah ter da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki 17 let, na njeno delo pa ni bilo posebnih pripomb, tožničina kršitev pogodbenih obveznosti ni tako huda, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja. Zato je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Na podlagi drugega odstavka 356. člena OZ učinek pravnomočne odločitve ne obsega tistih zamudnih obresti, ki so v izvršilnem naslovu sicer ugotovljene, a zapadejo v bodoče, saj zanje pravnomočna odločba še ne obstoji, zato ne predstavljajo judikatne terjatve v smislu prvega odstavka 356. člena OZ, posledično pa v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ zastarajo v tri letnem zastaralnem roku.
Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov zapisano. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo, temveč pritožba z omenjenim očitkom v resnici zgolj nasprotuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča.
Če naročnik uresniči svojo odstopno pravico po 648. členu OZ, podjemnik obdrži svoj izpolnitveni zahtevek - pravico od naročnika zahtevati plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska. Ta znesek se zmanjša le za koristi, ki jih je podjemnik imel, ker mu posla ni bilo potrebno končati - gre za stroške, ki podjemniku niso nastali, vendar bi mu nastali, če bi moral posel dokončati (stroški materiala), ter plačilo za delo, ki ga je zaslužil oziroma bi ga lahko zaslužil na podlagi drugih poslov.
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršba na podlagi verodostojne listine - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - prekinitev izvršbe
Predmetna izvršba na podlagi verodostojne listine je bila predlagana in dovoljena po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. V takšnem primeru mora sodišče glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine zaradi prepovedi dovoljevanja izvršbe zoper insolventnega dolžnika izvršbo prekiniti.