višina deležev na skupnem premoženju zakoncev – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – poprava nesklepčne tožbe
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na celotnem skupnem premoženju, ne pa zgolj na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je namreč mogoče odstopiti le, kadar gre za izjemne primere (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja). Vendar v obravnavanem primeru, ko sta obe pravdni stranki z vložkoma iz svojega posebnega premoženja prispevali k povečanju skupnega premoženja, ne gre za tak primer.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je spremenila akt o organizaciji delovnih mest, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto „računovodje“, ki ga je zasedala tožnica. Del nalog, ki so se izvajale v okviru ukinjenega delovnega mesta, je bilo prenešenih v izvajanje v okvir skupine C., del računovodskih nalog pa se je izvajal preko zunanjega računovodskega servisa. Pri ukinitvi delovnega mesta „računovodja“ ni šlo za fiktivno ukinitev, temveč za dejansko spremembo v organiziranju dela in poslovanja pri toženi stranki. Navedena organizacijska sprememba pa predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Toženec v spornem obdobju vsega goriva, kupljenega s plačilno kartico, ni porabil za prevoze s tovornim vozilom, temveč se je z uporabo plačilne kartice, za katero je bil toženec zadolžen, protipravno prilaščalo gorivo. Pri tem ni pomembno, ali je plačilno kartico za namen protipravne prilastitve goriva toženec sam uporabil ali jo je prepustil v uporabo komu drugemu, niti ni pomembno, ali si je toženec gorivo prilastil zase ali za koga drugega. Protipravno ravnanje toženca se kaže v tem, da je toženec omogočil uporabo službene plačilne kartice za protipravno prilastitev goriva, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo nastala tožeči stranki. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal, da s takim ravnanjem deluje v škodo tožeče stranke. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zaščitena kmetija - stavbna parcela - prisilne določbe zakona
Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - elektronsko vročanje - fikcija vročitve - vročanje v varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal
Pogoj za dopustnost vročanja v varni elektronski predal je izrecna izjava stranke, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal ali vložitev vloge po varni elektronski poti. Prva vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ki s postopkom sploh še ni seznanjen, ni dovoljena po varni elektronski poti, ker že pojmovno sodišče ne more razpolagati z izjavo dolžnika, da želi vročitev po varni elektronski poti. Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi niti ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Samo dejstvo, da ima dolžnik odprt varen elektronski predal pa ne omogoča vročanje po varni elektronski poti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014602
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 273. ZDR-1 člen 115.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da ni verjetno izkazana ena izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 272. člena ZIZ, ker tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale nastanek težko nadomestljive škode in s tem v zvezi ni predložila nobenega dokaza. Po stališču pritožbenega sodišča konkretnejših navedb, kot jih je tožnica podala (da bo po izteku odpovednega roka ostala brez zaposlitve, brez socialnih zavarovanj, brez dohodkov, z majhno možnostjo ponovne zaposlitve zaradi nosečnosti; da je tudi njena mati zaradi lastnih nizkih dohodkov ne bo mogla preživljati in zato ne bo imela nobenih prihodkov za življenje; da je že sedaj v stresu zaradi skrbi, kako bo preživljala sebe in otroka in da se vse to negativno odraža na nosečnosti, saj ne je in ne spi) niti ne more podati, zato bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do teh navedb. ZIZ v 2. odstavku 272. člena ne določa, da mora upnik dokazati tudi eno izmed v njem navedenih predpostavk, ampak da mora za verjetno izkazati tudi eno izmed navedenih predpostavk. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožnice ugotavljati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode za tožničino in otrokovo zdravje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožnici v spornem obdobju, ko je bila na študijski izmenjavi v okviru programa izmenjave, ne pripada dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča poleg Zoisove štipendije, saj je tožnica za isti namen prejela posebna sredstva, ki krijejo tudi stroške bivanja v tujini. Tožnica namreč v spornem obdobju ni bivala in se izobraževala na fakulteti, za kar bi ji pripadal dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, temveč se je v tem obdobju sicer izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča (v tujini), za kar pa so ji bila odobrena posebna sredstva za kritje stroškov potovanja in bivanja v tujini.
invalid I. kategorije - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - bolezen
Pri tožniku je bila že v letu 1995 ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Na podlagi pravnomočne sodbe z dne 15. 12. 1998 pa je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. S pravnomočno odločitvijo o razvrstitvi v II. kategorijo invalidnosti je pravnomočen tudi vzrok nastanka invalidnosti. Tekom sodnega postopka, kjer je bila predmet presoje ugotovljena invalidnost I. kategorije zaradi bolezni, tožnik ni zatrjeval, da bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, ki bi nastala po letu 1995. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik uveljavlja ugotovitev, da je invalidnost I. kategorije posledica poškodbe pri delu in ne posledica bolezni, ni utemeljen.
ZPP člen 82, 82/5, 163. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika - zahteva za povrnitev stroškov začasnega zastopnika - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov začasnega zastopnika
Določbe 163. člena ZPP se ne uporabljajo za odločitev o zahtevi začasnega zastopnika pravdne stranke za povrnitev nagrade in izdatkov.
Položaj začasnega zastopnika je glede uveljavljanja zahtevka za nagrado za delo in povrnitev izdatkov primerljiv s položajem izvedenca ali tolmača, ki sta prav tako v razmerju s sodiščem in ne direktno s pravdno stranko. Sodišče mora tistega, ki ima pravico do povrnitve stroškov, opozoriti na to pravico, kot tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenem z zakonom. Opustitev opozorila na prekluzijo je kršitev postopka. Če sodišče ne prizna stroškov, katerih povrnitev je bila zaradi opustitve zahtevana prepozno, ta kršitev preraste v bistveno kršitev.
ZOR člen 188, 188/1, 192, 195, 195/2, 200, 295, 1020, 1026. ZPP člen 286, 286.a, 286a/5. ZOZP člen 19, 19/3.
prekluzija - pravočasnost trditev o delni izpolnitvi obveznosti in omejeni zavarovalni vsoti - premoženjska škoda - mesečna renta - invalidnina
Prekluziji po 286. in 286.a členu ZPP se stranka, ki navedbo poda po poteku roka, izogne ne le, če izkaže pogoj nekrivde, kot to trdi pritožba, pač pa tudi, če dopustitev zapoznele navedbe “ne bi zavlekla reševanja spora“.
Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo, ali je tožnica pri razdelitvi stroškov uporabila veljavni ključ delitve, preseglo okvir trditvene podlage toženke, ki trditvam tožnice o uporabljenem ključu delitve sploh ni (konkretizirano) ugovarjala. Za obrazloženo nasprotovanje bi tožena stranka morala navesti, v čem je predstavljen ključ delitve napačen oz. kakšen bi moral biti ključ delitve stroškov. Tega pa tožena stranka ni navedla, pri čemer ni na sodišču, da izven njene trditvene podlage preizkuša pravilnost predstavljenega ključa delitve stroškov.
Navedb toženke, da ne ve, ali so zatrjevana dejstva pravilna, ni mogoče šteti za obrazloženo nasprotovanje trditvam tožnice. Ni na tožnici, da namesto toženke (že vnaprej) konkretizira dejstva in v zvezi s temi dejstvi predlaga dokaze, na katerih bo tožena stranka gradila svoje ugovore.
Plačilo obrestnih obresti je mogoče zahtevati zgolj od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (t. i. procesne obresti, 381. člen OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi ekonomskih razlogov (slabše tržne razmere v Sloveniji v letu 2013 in manjša prodaja) racionalizirala stroške v maloprodaji, posledica tega pa je bila ukinitev delovnega mesta prodajalca (ki ga je zasedala tožnica), naloge tega delovnega mesta pa so se porazdelile na druga obstoječa delovna mesta. Tožena stranka je tako dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
nedopustnost izvršbe na izvršilni predmet – vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe
Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršba na podlagi verodostojne listine - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - prekinitev izvršbe
Predmetna izvršba na podlagi verodostojne listine je bila predlagana in dovoljena po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. V takšnem primeru mora sodišče glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine zaradi prepovedi dovoljevanja izvršbe zoper insolventnega dolžnika izvršbo prekiniti.
Po določbi 2. odstavka 285. člena ZKP je dopustna pritožba zoper sklep predsednika senata o predlogih obrambe na predobravnavnem naroku za izločitev nedovoljenih dokazov. Glede drugih procesnih predlogov strank o katerih predsednik senata odloči na podlagi 4. odstavka 285.e člena ZKP pa zakon ne predvideva možnosti posebne pritožbe, pač pa bo razloge zoper odločitev predsednika senata lahko zagovornik uveljavljal v pritožbi zoper sodbo (3. odst. 399. člena ZKP).
neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - sestavni del notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo
V notarskem zapisu, ki ga je upnik predložil kot podlago za dovolitev izvršbe, je jasno in določno opredeljena dolžnikova obveznost, ki sicer izhaja iz kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2009, iz njega pa izhaja tudi njena zapadlost. Razen tega notarski zapis ne določa, da je ta kreditna pogodba, ki sicer sama ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, le priloga notarskega zapisa o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičnini, temveč izrecno določa, da je njen sestavni del.
invalid II. kategorije - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delazmožnosti, saj je zmožna za delo le z omejitvami (invalid II. kategorije invalidnosti). Ni pa pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in tudi ne do izgube pridobitne zmožnosti, da bi jo bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
SPZ člen 141, 141/3. ZPP člen 184, 184/2, 186. OZ člen 421.
aktivna legitimacija – zahtevek v korist tretjega – odplačen odstop terjatve – hipotekarna tožba – objektivna sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – priviligirana sprememba tožbe
S tem, ko je tožeča stranka spremenila v zahtevku navedbo, komu naj tožena stranka izpolni zahtevek, je šlo za spremembo tožbe, in sicer za objektivno spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Vendar, ker je do te spremembe tožbe prišlo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (takrat, ko je tožeča stranka odstopila terjatev stranskemu intervenientu), gre v tem primeru za privilegirano spremembo tožbe, za katero privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen ZPP).
izredna odpoved - hujša kršitev delovnih obveznosti - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev - razlogi o odločilnih dejstvih
Zmotno je stališče tožene stranke, da tožnici ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi za kršitev, ki jo je tožnica storila še v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Tudi v primeru, če sklene delavec z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec lahko to pogodbo odpove zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času prej veljavne pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je delodajalec vezan (le) na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi.
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo ugotovitev glede posameznih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so se tožnici očitale v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede teh kršitev so zaključki sodišča prve stopnje povsem pavšalni, saj iz sodbe ne izhaja, v čem so podane posamezne kršitve. Sodišče prve stopnje bi moralo za vsako posamezno kršitev oziroma izdan račun ugotoviti, v čem je bila kršitev ter kateri predpis je tožnica s svojim ravnanjem kršila. Teh ugotovitev sodba sodišča prve stopnje nima, zato je ni mogoče preizkusiti. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.