Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo, ali je tožnica pri razdelitvi stroškov uporabila veljavni ključ delitve, preseglo okvir trditvene podlage toženke, ki trditvam tožnice o uporabljenem ključu delitve sploh ni (konkretizirano) ugovarjala. Za obrazloženo nasprotovanje bi tožena stranka morala navesti, v čem je predstavljen ključ delitve napačen oz. kakšen bi moral biti ključ delitve stroškov. Tega pa tožena stranka ni navedla, pri čemer ni na sodišču, da izven njene trditvene podlage preizkuša pravilnost predstavljenega ključa delitve stroškov.
Navedb toženke, da ne ve, ali so zatrjevana dejstva pravilna, ni mogoče šteti za obrazloženo nasprotovanje trditvam tožnice. Ni na tožnici, da namesto toženke (že vnaprej) konkretizira dejstva in v zvezi s temi dejstvi predlaga dokaze, na katerih bo tožena stranka gradila svoje ugovore.
Plačilo obrestnih obresti je mogoče zahtevati zgolj od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (t. i. procesne obresti, 381. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064763
ZUreP-1 člen 104, 106, 108, 108, 108/4, 110, 110/9. OZ člen 299.
odškodnina zaradi obremenitve lastninske pravice – zamuda s plačilom odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Četudi sta predlagatelja izkazala, da jima je škoda nastala delno že z dnem začetka izgradnje plinovoda, pa nasprotna udeleženka takrat še ni bila v zamudi, ampak je prišla v zamudo z dnem vložitve predloga v tem postopku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
dnevnice - vračilo odtegljajev od plače - plačilo dodatka za nadurno delo
Dogovor med delavcem in delodajalcem, po katerem se delavcu celotno plačilo za delo skupaj s stroški v zvezi z delom določi in izplača v višini zmnožka med celotnimi opravljenimi urami (rednega in nadurnega dela) in določeno urno postavko, ni v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR. V nasprotju s prisilnimi določbami bi bil zgolj dogovor, po katerem delavec ne bi bil upravičen do minimalno zagotovljenih pravic, ki mu pripadajo po zakonu in kolektivnih pogodbah, v kolikor so določene ugodneje, kot v zakonu (drugi odstavek 7. člena in 30. člen ZDR). Povračilo stroškov na službenih potovanjih in dodatek za nadurno delo sicer res niso sestavina plače, vendar to še ne pomeni, da ne morejo biti del plačila oziroma del zneska, ki se določi, upoštevaje opravljene ure dela. V tem primeru so namreč opravljene ure zgolj sredstvo za izračun, nikakor pa takšen izračun ne posega v pravice delavca.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 228. ZPIZ-2 člen 429, 429/3. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40. Pravilnik o sestavi in načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije invalidnosti
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovnemu invalidu, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Tožena stranka je dokazala, da tožnici ni mogla zagotoviti delovnega mesta, ustreznega omejitvam po odločbi ZPIZ. Zato je bil podan zakonit in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Glede obsojenega je že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014171
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 82, 82/2, 83, 83/1, 83/1-1, 85, 85/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri betoniranju gnojne jame, ko je po navodilih tožene stranke moral prijeti črpalko za beton in se je zrušila stena hleva nad jamo ter ga zasula. Tožena stranka ni poskrbela za oporno konstrukcijo gradbene jame, ni preprečila zrušitve stene hleva ter je bila gradbena jama izkopana neposredno ob steni obstoječega hleva, ki ni imela betonskih temeljev, ampak je stala neposredno na zemlji. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Ker je tožnik po navodilih tožene stranke stal v jami in držal cev za betoniranje, s svojim ravnanjem ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 11, 11/1, 11/1-1. ZSPJS člen 3, 3/3.
plačilo razlike v plači - položajni dodatek - nadomestilo za nezmožnost izrabe dopusta
Tožnik je za čas nadomeščanja vodij skupine, ki sta bila odsotna zaradi dopusta in sta imela priznan položajni dodatek, upravičen do položajnega dodatka v višini, določeni z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
Tožnik je pridobil dopust zaradi napotitve na misijo in ga v času trajanja misije ni mogel izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičen do plačila nadomestila za letni dopust, kot bi ga prejel, če bi dopust lahko koristil v času trajanja misije.
invalid II. kategorije - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delazmožnosti, saj je zmožna za delo le z omejitvami (invalid II. kategorije invalidnosti). Ni pa pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in tudi ne do izgube pridobitne zmožnosti, da bi jo bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Kolikor se izhaja iz namena tega instituta, ki je izključno v korist obdolžencu in vloge ter pooblastil zagovornika obdolženca v kazenskem postopku, po oceni pritožbenega sodišča ni moč izključiti primerov, ko bi bila zamuda na strani zagovornika opravičljiva. Zagovornik kot strokovno usposobljena oseba namreč zastopa in ščiti interese obdolženca v postopku, ki mu iz istih razlogov tudi zaupa, da bo svoje delo opravil strokovno ter pravočasno. Seveda pa so možne življenjske situacije, ko zagovornik iz objektivnih razlogov ne more pravočasno opraviti tega, za kar ga je pooblastil obdolženec in bi zato bilo najmanj nekorektno, da bi posledice nezakrivljene zamude moral nositi obdolženec.
postopek izbire - neizbran kandidat - sklep o izbiri - direktor - izstavitev pogodbe o zaposlitvi
Zoper sklep o obnovi postopka imenovanja tožnice za generalno direktorico tožene stranke in sklep o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico ni samostojnega, posebnega varstva v delovnem sporu, temveč je njuna presoja zagotovljena v okviru presoje zakonitosti akta o izbiri. Skladno s 36. členom ZZ je delovno sodišče pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire, s tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji oziroma akta razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja.
Glede na to, da tožnica ni imenovana na položaj generalne direktorice (za ta položaj nima mandata tožene stranke), ni podlage, da bi sodišče toženi stranki naložilo, da z njo sklene pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 4. člena in 24. člen ZDR-1). Ker ni pravne podlage za zahtevano sklenitev pogodbe o zaposlitvi, tudi ni bilo podlage za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas, za katerega tožnica neuspešno uveljavlja sklenitev pogodbe.
pristop k vodilni zadevi – ugotovitev vrednosti nepremičnine - dokazna ocena cenitvenega poročila
Sodišče druge stopnje izpostavlja določbo 171. člena ZIZ, po kateri sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Stranke pristopljene zadeve pristopijo k vodilni zadevi v fazi, v kateri ta je, in opravljena procesna dejanja sodišča ter sprejete sodne odločitve do faze pristopa v vodilni zadevi imajo učinek tudi na stranke pristopljenih zadev.
ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-4, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu. Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga ni bila zakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 190, 198.
ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom – nova obravnava – spremenjen senat – dodelitev zadeve drugemu sodniku – napotki pritožbenega sodišča – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – uporaba tujega stanovanja – neupravičena obogatitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodnik v ponovljenem sojenju ni upošteval večine napotkov pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 6. 11. 2013 (II Cp 905/2013) in za to ni navedel nobenih razlogov, je pritožbeno sodišče odredilo, da zadevo v novem sojenju obravnava drug sodnik (356. člen ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064718
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
pravica do povrnitve škode – povrnitev nepremoženjske škode – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – višina denarne odškodnine – odmera odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – obrazložitev odločitve o stroških postopka
Intenziteta duševnih bolečin, ki jih je tožnik trpel v času okrnitve svobode, je na tako nizki stopnji, da ne upravičuje odškodnine, ki bi bila višja od dosojene.
Sodišče mora obrazložiti, katere so tiste okoliščine, ki so ga navedle k odločitvi, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - tehnološki razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj tehnološkega razloga (uvedba novega informacijskega sistema) kot tudi obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnice, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
SPZ člen 141, 141/3. ZPP člen 184, 184/2, 186. OZ člen 421.
aktivna legitimacija – zahtevek v korist tretjega – odplačen odstop terjatve – hipotekarna tožba – objektivna sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – priviligirana sprememba tožbe
S tem, ko je tožeča stranka spremenila v zahtevku navedbo, komu naj tožena stranka izpolni zahtevek, je šlo za spremembo tožbe, in sicer za objektivno spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Vendar, ker je do te spremembe tožbe prišlo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (takrat, ko je tožeča stranka odstopila terjatev stranskemu intervenientu), gre v tem primeru za privilegirano spremembo tožbe, za katero privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen ZPP).
STATUSNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063156
ZGD-1 člen 100, 667, 667/2, 672. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/1. ZPP člen 311.
statusno preoblikovanje podjetnika posameznika - vpis prenosa podjetja v register - univerzalno pravno nasledstvo - kontinuirana odgovornost - odgovornost podjetnika - obveznosti, ki so podjetniku v zvezi s podjetjem nastale pred vpisom prenosa - varovanje interesov upnikov - subsidiarna odgovornost - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva glavnemu dolžniku - dospelost terjatve - preuranjenost zahtevka
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih.
Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo.
OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot solidarnih dolžnikov.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/4, 24, 200, 200/5. ZOFVI člen 109.
pogodba zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - odškodnina - kršitev prepovedi diskriminacije - izbira kandidatov za zaposlitev
Tožena stranka je dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnico obstajala začasna potreba po tožničinem delu in s tem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja in priznanje pravic iz tega razmerja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni utemeljen.
Tožnica je zahtevala odškodnino, ker naj bi tožena stranka pri izbiri kandidatov za zaposlitev na določeno delovno mesto kršila prepoved diskriminacije. Na podlagi 24. člena ZDR-1 ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi (npr. prepovedi diskriminacije) pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Odločitev tožene stranke v korist drugih dveh kandidatov za zaposlitev tako še ne pomeni diskriminacije oziroma neenake obravnave drugih. (tožnica tudi ni navajala, da bi bila zaradi določene osebne okoliščine manj ugodno obravnavana kot drugi kandidati). Ker pri izbiri kandidatov za zaposlitev ni šlo za prepovedano diskriminacijo v smislu 6. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.