invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pristop k vodilni zadevi – ugotovitev vrednosti nepremičnine - dokazna ocena cenitvenega poročila
Sodišče druge stopnje izpostavlja določbo 171. člena ZIZ, po kateri sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Stranke pristopljene zadeve pristopijo k vodilni zadevi v fazi, v kateri ta je, in opravljena procesna dejanja sodišča ter sprejete sodne odločitve do faze pristopa v vodilni zadevi imajo učinek tudi na stranke pristopljenih zadev.
ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-4, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu. Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga ni bila zakonita.
Toženec v spornem obdobju vsega goriva, kupljenega s plačilno kartico, ni porabil za prevoze s tovornim vozilom, temveč se je z uporabo plačilne kartice, za katero je bil toženec zadolžen, protipravno prilaščalo gorivo. Pri tem ni pomembno, ali je plačilno kartico za namen protipravne prilastitve goriva toženec sam uporabil ali jo je prepustil v uporabo komu drugemu, niti ni pomembno, ali si je toženec gorivo prilastil zase ali za koga drugega. Protipravno ravnanje toženca se kaže v tem, da je toženec omogočil uporabo službene plačilne kartice za protipravno prilastitev goriva, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo nastala tožeči stranki. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal, da s takim ravnanjem deluje v škodo tožeče stranke. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - tehnološki razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj tehnološkega razloga (uvedba novega informacijskega sistema) kot tudi obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnice, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064718
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
pravica do povrnitve škode – povrnitev nepremoženjske škode – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – višina denarne odškodnine – odmera odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – obrazložitev odločitve o stroških postopka
Intenziteta duševnih bolečin, ki jih je tožnik trpel v času okrnitve svobode, je na tako nizki stopnji, da ne upravičuje odškodnine, ki bi bila višja od dosojene.
Sodišče mora obrazložiti, katere so tiste okoliščine, ki so ga navedle k odločitvi, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 670,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
Sodišče prve stopnje je navedlo, da je bila tožniku podana odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena v skladu z določilom ZPP dne 10. 1. 2013, pri tem pa ni obrazložilo, na podlagi katerih določil ZPP je bila odpoved vročena tožniku, saj ZPP način vročanja ureja v členih od 140 do 144. Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je štelo, da je bila odpoved tožniku vročena skladno z določili ZPP, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Glede obsojenega je že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog izvršbe – vložitev izrednega pravnega sredstva
Zakon ne predvideva, da bi se delale rezervacije niti da bi se odložila razdelitev (tudi) v primeru, ko so zoper pravnomočno sodbo vložena izredna pravna sredstva. Zato v teh okoliščinah ni zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase.
višina deležev na skupnem premoženju zakoncev – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – poprava nesklepčne tožbe
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na celotnem skupnem premoženju, ne pa zgolj na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je namreč mogoče odstopiti le, kadar gre za izjemne primere (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja). Vendar v obravnavanem primeru, ko sta obe pravdni stranki z vložkoma iz svojega posebnega premoženja prispevali k povečanju skupnega premoženja, ne gre za tak primer.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta
Delo študentov in delo redno zaposlenih stevardov ter redno zaposlenih potniških referentov pri toženi stranki se ni razlikovalo. Študente se je enako kot ostale redno zaposlene planiralo za delo. Tožena stranka je ocenjevala delo redno zaposlenih kot tudi delo študentov in tožnik je bil ocenjen odlično. Ob bolniški odsotnosti so morali tako študentje kot redno zaposleni prinesti bolniški list. Tožnik je v spornem obdobju opravil takšen obseg dela, ki je primerljiv z obsegom redno zaposlenih delavcev, tako v času, ko je opravljal delo stevarda, kot v času, ko je opravljal delo potniškega referenta. Tudi za tožnika je veljala omejitev pri odobritvi prostih dni. Glede na navedeno ne gre za občasno in začasno študentsko delo, saj je tožnik nepretrgano več let opravljal delo po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki utemeljen.
Zgolj zaradi dejstva, da tožničina mladoletna otroka na dan 1. 1. 2013 v Republiki Sloveniji nista imela prijavljenega začasnega niti stalnega prebivališča, temveč šele na dan 4. 1. 2013, ob izpolnjevanju vseh ostalih materialnih pogojev pravica do otroškega dodatka v predsodnem postopku ni bila zakonito zavrnjena. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta utemeljeno odpravilo in tožnici od 4. 1. 2013 do 30. 4. 2013 za oba otroka zakonito priznalo pravico do otroškega dodatka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - elektronsko vročanje - fikcija vročitve - vročanje v varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal
Pogoj za dopustnost vročanja v varni elektronski predal je izrecna izjava stranke, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal ali vložitev vloge po varni elektronski poti. Prva vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ki s postopkom sploh še ni seznanjen, ni dovoljena po varni elektronski poti, ker že pojmovno sodišče ne more razpolagati z izjavo dolžnika, da želi vročitev po varni elektronski poti. Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi niti ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Samo dejstvo, da ima dolžnik odprt varen elektronski predal pa ne omogoča vročanje po varni elektronski poti.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnici dokazana nepravilna ravnanja (da stroj za lupljenje krompirja ni bil očiščen; da so bili v pomivalnem koritu vidni ostanki segedina, ki je bil za kosilo prejšnjega dne; da je bilo v hladilniku shranjeno nepakirano sveže piščančje meso, poleg njega pa tudi jabolka in sveža zelenjava; da so bila v zamrzovalni skrinji nekatera živila shranjena v umazani kartonski embalaži, zraven pa tudi deloma nepokrita gibanica; da sta bila kuhinjska jedilna posoda ter jedilni pribor slabše očiščena; da so bili garderobni sanitarni prostori v času pregleda neurejeni; da se je civilna in delovna obleka hranila izven omaric, idr.) pomenijo kršitev pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ugotovljene kršitve tožnice so takšne, da pomenijo utemeljen razlog za krivdno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
izredna odpoved - hujša kršitev delovnih obveznosti - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev - razlogi o odločilnih dejstvih
Zmotno je stališče tožene stranke, da tožnici ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi za kršitev, ki jo je tožnica storila še v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Tudi v primeru, če sklene delavec z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec lahko to pogodbo odpove zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času prej veljavne pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je delodajalec vezan (le) na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi.
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo ugotovitev glede posameznih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so se tožnici očitale v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede teh kršitev so zaključki sodišča prve stopnje povsem pavšalni, saj iz sodbe ne izhaja, v čem so podane posamezne kršitve. Sodišče prve stopnje bi moralo za vsako posamezno kršitev oziroma izdan račun ugotoviti, v čem je bila kršitev ter kateri predpis je tožnica s svojim ravnanjem kršila. Teh ugotovitev sodba sodišča prve stopnje nima, zato je ni mogoče preizkusiti. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
posebna stečajna masa – poplačilo stroškov – poplačilo ločitvenega upnika – posebna razdelitvena masa – prenos neporabljene ločitvene mase – vrstni red plačila terjatev – vrstni red plačila zavarovanih terjatev
Iz posebne stečajne mase se pred poplačilom ločitvenih upnikov najprej poravnajo stroški, nastali z unovčenjem posebne stečajne mase. Preostanek, to je posebna razdelitvena masa, pa je v prvi vrsti namenjen poplačilu ločitvenih upnikov, in to po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic. Če se za poplačilo ločitvenih pravic ne porabi celotna posebna razdelitvena masa, se neporabljeni del prenese v splošno razdelitveno maso.
Če posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za poplačilo celotne zavarovane terjatve, ni pravne podlage, da bi se znesek, namenjen poplačilu ločitvenega upnika, zmanjševal za znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase.
Če posebna stečajna masa zadošča tako za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase kot tudi za pokritje celotne zavarovane terjatve, stroške unovčenja posebne stečajne mase ne krije ločitveni upnik.