Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
predobravnavni narok – predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti – izdaja posebnega sklepa
Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti materialno pravne določbe se ne nanaša na procesna vprašanja iz 4. odstavka 285.e člena ZKP, zato sodišču o njem ni potrebno izdajati posebnega sklepa. Tak predlog je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kazensko dejanje ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobno. O ugovorih pravne narave sodišče ne odloči s posebnim sklepom, temveč o njih odloči takrat, ko odloči o očitkih iz obtožbe.
ZFPPIPP člen 221a, 221a-1. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 56, 56/2, 56/2-1, 56/2-2, 56/2-3, 56/2-4, 56/4, 56/5.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – aktivna legitimacija – mikro družba – majhna družba
Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali se dolžnik razvršča med majhne družbe v smislu tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, katera merila je sodišče pri tej presoji upoštevalo ter ali je dolžnik dolžan pripraviti konsolidirano letno poročilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
Ustavno sodišče je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZFPPIPP člen 384, 396, 399, 399/1, 399/1-4, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1, 403/2, 404. ZIZ člen 178, 178/2, 179.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – pravno sredstvo zoper dolžino preizkusne dobe – dokazno sredstvo – neustrezen dokaz
Sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin izda izvršilno sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve, zato bi bila zaradi časovne oddaljenosti izdelave cenitev lahko vprašljiva zgolj vrednost v njih ugotovljenih nepremičnin. Ni pa mogoče tem sklepom apriorno odrekati vsakršno dokazno vrednost, vsaj ne na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ki je te dokaze (brez dodatne obrazložitve) ocenilo kot neustrezne.
Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev sodne takse - poziv na dopolnitev predloga – popolnost predloga – zavrženje predloga
Popolnost predloga je določena v 12. členu ZST-1. Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave.
Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda v 12. členu navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
plačilo plače - odpravnina - regres za letni dopust - stroški za prevoz na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - potni stroški za službeno potovanje
Tožena stranka tožeči stranki v spornem obdobju ni izplačala plač oziroma nadomestil plač, stroškov za prevoz na delo in z dela, stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in potnih stroškov za službena potovanja, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014373
ZJU člen 147, 147/1, 147/1-3. ZPP člen 287, 287/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov. Strankina pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS, sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravno relevantno ali je že dokazano. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, tj. obstoj objektivnega razloga za tožnikovo premestitev, oz. da je bilo mogoče zgolj na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa v skladu s 3. točko 1. odstavka 147. člena ZJU. Takšen razlog za zavrnitev dokaznega predloga vsebuje vnaprejšnjo dokazno oceno, da kljub izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem prič dokazni zaključek ne bi mogel biti drugačen. S takšnim postopanjem sodišče prve stopnje stranki onemogoča dokazovanje zatrjevanega dejstva in jo v odnosu do nasprotne stranke postavlja v neenakopraven položaj, s čimer ji jemlje pravico do izjave v postopku (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
Tožena stranka ne navaja, da bi sodno takso, odmerjeno ob napovedi pritožbe, plačala oziroma da bi sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da tega ni storila (in da tudi niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev ali odloga plačila), zagrešilo kakršnokoli napako oziroma nepravilnost. Ker so to edini pritožbeni razlogi, s katerimi bi tožena stranka lahko uspela, je njena pritožba neutemeljena.
obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je taka okoliščina, zaradi katere tožnica ni mogla izkoristiti pravice do letnega dopusta pod pogojem, da od trenutka njene odločitve o prenehanju delovnega razmerja (najkasneje s pisnim opominom 10. 6. 2013, ko je toženo stranko opozorila na kršitve) do dejanskega prenehanja (14. 6. 2013) objektivno ne bi mogla izrabiti vsaj del letnega dopusta. Pritožbeni očitek, da je imela tožnica v času od podanega opomina toženi stranki pa do dejanskega prenehanja delovnega razmerja dovolj časa, da bi zahtevala izrabo letnega dopusta je sicer utemeljen, vendar pa ga je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, saj je tožnici prisodilo nadomestilo za 24 dni delovnih dni, in ne za celotni neizrabljeni dopust (tj. 28 delovnih dni). Med 10. 6. 2013, ko je tožnica podala pisni opomin, do 14. 6. 2013, ko ji je delovno razmerje dejansko prenehalo, so bili namreč štirje delovni dnevi, ko bi lahko izrazila zahtevo za izrabo dopusta, vendar tega ni storila.
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru umika tožbe je pomembno, ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka in ali je tožeča stranka umik podala takoj po izpolnitvi. Ni pa pomembno, ali so toženci ves čas tožbi nasprotovali, kot tudi ni pomemben razlog za umik tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077905
SPZ člen 68, 118, 118/4. ZPP člen 453, 458, 458/1. OZ člen 70, 271, 274, 275, 347, 349, 421, 421/1.
upravnik – obratovalni stroški – zastaranje terjatev upravnika – poslovna stavba – terjatve iz gospodarskih pogodb – zalaganje upravnika – občasne terjatve – zastaralni rok – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – nedovoljene pritožbene novote – trditveno in dokazno breme – začetek teka zastaralnega roka – etažni lastnik – tretja oseba
Tožnica je izrecno navedla, da je vtoževane stroške namesto toženke morala plačati, saj je zgolj na ta način lahko zagotovila nemoteno dobavo blaga in storitev za predmetno poslovno stavbo, kar pomeni, da je tožnica nedvomno imela pravni interes za izpolnitev obveznosti toženke. Slednjega sicer utemeljuje že 118. člen SPZ, po katerem ima upravnik med drugim dolžnost skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov stavbe.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Na podlagi drugega odstavka 356. člena OZ učinek pravnomočne odločitve ne obsega tistih zamudnih obresti, ki so v izvršilnem naslovu sicer ugotovljene, a zapadejo v bodoče, saj zanje pravnomočna odločba še ne obstoji, zato ne predstavljajo judikatne terjatve v smislu prvega odstavka 356. člena OZ, posledično pa v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ zastarajo v tri letnem zastaralnem roku.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov zapisano. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo, temveč pritožba z omenjenim očitkom v resnici zgolj nasprotuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča.
Če naročnik uresniči svojo odstopno pravico po 648. členu OZ, podjemnik obdrži svoj izpolnitveni zahtevek - pravico od naročnika zahtevati plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska. Ta znesek se zmanjša le za koristi, ki jih je podjemnik imel, ker mu posla ni bilo potrebno končati - gre za stroške, ki podjemniku niso nastali, vendar bi mu nastali, če bi moral posel dokončati (stroški materiala), ter plačilo za delo, ki ga je zaslužil oziroma bi ga lahko zaslužil na podlagi drugih poslov.