Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 221u, 221u/2, 221u/2-1.
univerzalno pravo nasledstvo – potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo – izčlenitev z ustanovitvijo novih družb – začetek stečajnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče prve stopnje tožene stranke ni seznanilo s tožnikovimi navedbami in ji ni dalo možnosti nanje odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 5. člena ZPP. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar pritožba izrecno opozarja.
ZKP člen 143, 149, 149b. ZEKom-1 člen 163. Odločba Ustavnega sodišča U-I-65/13 z dne 3.7.2014. Odločba Sodišča Evropske unije C-293/12 in C-594/12 z dne 8.4.12.
izločitev dokazov - podatki o telekomunikacijah - zbiranje in hramba prometnih podatkov
Kljub ustavni odločbi in razveljavitvi določb XIII. poglavja ZEKom-1, ki so predpisovale hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, je operaterjem dovoljena hramba tovrstnih podatkov v strogo omejenem obsegu, po drugi strani pa imajo organi pregona in sodišča v določbah 149.b člena ZKP ter 143. člena ZKP zakonsko podlago za pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe kazenskega postopka.
Pritožnika nimata prav, ko predmetno odločbo ustavnega sodišča tolmačita na tak način, da je po njeni objavi nezakonito vsakršno ustvarjanje baz prometnih podatkov pri operaterjih ter pridobivanje teh podatkov s strani sodišč za potrebe kazenskega postopka, enako pa naj bi veljalo tudi za predhodno pridobljene prometne podatke.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 393. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/1.
izterjava stalnih denarnih prejemkov – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - potni stroški – stroški stečajnega postopka
Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso.
Stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, če so izpolnjeni zakonski kriteriji.
postopek osebnega stečaja - preizkus izjave upravitelja - sklep o preizkusu terjatev - izjava o priznanju izločitvene pravice - skupno premoženje - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - pravni interes za vložitev ugovora - dopustnost pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - prenos lastništva nepremičnin na izviren način - ohranitev zavarovanja
Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice.
Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema.
Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov.
Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - opravičeni razlogi - sklenitev sporazuma po pooblaščencu - pravica do izjave
Sodišče lahko utemeljeno zavrne izvedbo predlaganega dokaza le takrat, kadar obstajajo za to opravičeni razlogi. Ti so podani v naslednjih primerih: kadar se predlaga izvedba dokazov za ugotovitev pravno nerelevantnega dejstva, za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ko se predlaga izvedba neprimernih dokazov, ko so dokazi podani z namenom zavlačevanja, ali če so prepozni.
Dokazna predloga za zaslišanje Č. in S., s katerim je tožena stranka dokazovala svoje trditve o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja, je tožena stranka podala pravočasno. Navajala in dokazovala je, da je S. zanjo vodil dogovore s tožečo stranko, da je torej nastopal kot njen pooblaščenec, česar tožeča stranka ni prerekala. Tožeča stranka je namreč navajala le, da zatrjevani dogovor s toženo stranko ni bil sklenjen, na navedbe, da sta se o tem dogovorila Č. in S. kot pooblaščenec tožene stranke, pa ni odgovorila. Prav tako ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi dokazovala svoje navedbe, da na sporazumno prenehanje ni pristala. Sodišče prve stopnje, ki je dokazni predlog po zaslišanju zavrnilo, hkrati pa toženi stranki očitalo nedokazanost njenih trditev, je torej ravnalo napačno.
obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je taka okoliščina, zaradi katere tožnica ni mogla izkoristiti pravice do letnega dopusta pod pogojem, da od trenutka njene odločitve o prenehanju delovnega razmerja (najkasneje s pisnim opominom 10. 6. 2013, ko je toženo stranko opozorila na kršitve) do dejanskega prenehanja (14. 6. 2013) objektivno ne bi mogla izrabiti vsaj del letnega dopusta. Pritožbeni očitek, da je imela tožnica v času od podanega opomina toženi stranki pa do dejanskega prenehanja delovnega razmerja dovolj časa, da bi zahtevala izrabo letnega dopusta je sicer utemeljen, vendar pa ga je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, saj je tožnici prisodilo nadomestilo za 24 dni delovnih dni, in ne za celotni neizrabljeni dopust (tj. 28 delovnih dni). Med 10. 6. 2013, ko je tožnica podala pisni opomin, do 14. 6. 2013, ko ji je delovno razmerje dejansko prenehalo, so bili namreč štirje delovni dnevi, ko bi lahko izrazila zahtevo za izrabo dopusta, vendar tega ni storila.
plačilo plače - odpravnina - regres za letni dopust - stroški za prevoz na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - potni stroški za službeno potovanje
Tožena stranka tožeči stranki v spornem obdobju ni izplačala plač oziroma nadomestil plač, stroškov za prevoz na delo in z dela, stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in potnih stroškov za službena potovanja, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev sodne takse - poziv na dopolnitev predloga – popolnost predloga – zavrženje predloga
Popolnost predloga je določena v 12. členu ZST-1. Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave.
Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda v 12. členu navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
Tožena stranka ne navaja, da bi sodno takso, odmerjeno ob napovedi pritožbe, plačala oziroma da bi sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da tega ni storila (in da tudi niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev ali odloga plačila), zagrešilo kakršnokoli napako oziroma nepravilnost. Ker so to edini pritožbeni razlogi, s katerimi bi tožena stranka lahko uspela, je njena pritožba neutemeljena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014373
ZJU člen 147, 147/1, 147/1-3. ZPP člen 287, 287/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov. Strankina pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS, sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravno relevantno ali je že dokazano. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, tj. obstoj objektivnega razloga za tožnikovo premestitev, oz. da je bilo mogoče zgolj na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa v skladu s 3. točko 1. odstavka 147. člena ZJU. Takšen razlog za zavrnitev dokaznega predloga vsebuje vnaprejšnjo dokazno oceno, da kljub izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem prič dokazni zaključek ne bi mogel biti drugačen. S takšnim postopanjem sodišče prve stopnje stranki onemogoča dokazovanje zatrjevanega dejstva in jo v odnosu do nasprotne stranke postavlja v neenakopraven položaj, s čimer ji jemlje pravico do izjave v postopku (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru umika tožbe je pomembno, ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka in ali je tožeča stranka umik podala takoj po izpolnitvi. Ni pa pomembno, ali so toženci ves čas tožbi nasprotovali, kot tudi ni pomemben razlog za umik tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077905
SPZ člen 68, 118, 118/4. ZPP člen 453, 458, 458/1. OZ člen 70, 271, 274, 275, 347, 349, 421, 421/1.
upravnik – obratovalni stroški – zastaranje terjatev upravnika – poslovna stavba – terjatve iz gospodarskih pogodb – zalaganje upravnika – občasne terjatve – zastaralni rok – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – nedovoljene pritožbene novote – trditveno in dokazno breme – začetek teka zastaralnega roka – etažni lastnik – tretja oseba
Tožnica je izrecno navedla, da je vtoževane stroške namesto toženke morala plačati, saj je zgolj na ta način lahko zagotovila nemoteno dobavo blaga in storitev za predmetno poslovno stavbo, kar pomeni, da je tožnica nedvomno imela pravni interes za izpolnitev obveznosti toženke. Slednjega sicer utemeljuje že 118. člen SPZ, po katerem ima upravnik med drugim dolžnost skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov stavbe.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 670,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev
Po 15. točki 5. člena ZUTD nastane zavarovalno razmerje na podlagi tega zakona s vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. Pri tožniku je tako zavarovalno razmerje trajalo, glede na to, da je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, na navedeni podlagi od vpisa v Poslovni register Slovenije (dne 3. 4. 1995) do izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije (dne 21. 7. 2012). Tožnik je torej izpolnil pogoj iz prvega odstavka 59. člena ZUTD, ki določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 22. 7. 2012 dalje.
Plačilo prispevkov za dva meseca po izdaji prvostopenjske odločbe v obravnavani zadevi še ne pomeni, da je tožnik pravico do denarnega nadomestila izgubil. Plačani prispevki so pogoj za samo realizacijo pravice do denarnega nadomestila. Obseg in plačilo prispevkov se bo odražalo tudi v trajanju prejemanja denarnega nadomestila, kakor to določa 60. člen ZUTD. Zato je potrebno upoštevati tudi kasneje plačane prispevke, plačane do dneva izdaje dokončne odločbe o tožnikovi zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina
Zapoznelo izplačilo nadomestila plače v času bolniške odsotnosti ne predstavlja trpinčenja nad tožnico, saj je do zapoznelega izplačila nadomestil plače prišlo zaradi nedostave bolniških listov s strani tožnice, s telegrami pa je toženka pozivala tožnico na dostavo bolniških listov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
ZPIZ-1 člen 110, 390, 421 427, 427/4. ZPIZ92 člen 72, 72-2, 72-3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. in 3. alineje 1. odstavka 72. člena ZPIZ/92, dopolni starost 50 let, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50 letom starosti, toda po dopolnjenem 45 letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti. Tožnica je pridobila pravico do družinske pokojnine po 2. ali 3. alineji 72. člena ZPIZ/92, zaradi dolžnosti preživljanja otrok in ji je ta pravica prenehala dne 30. 9. 2004. Tožnica tega dne še ni dopolnila 45 let starosti, saj je navedeno starost dopolnila naslednji dan, dne 1. 10. 2004, zato ne izpolnjuje pogojev za ohranitev pravice do družinske pokojnine po določbah ZPIZ/92. Prav tako tožnica do dneva uveljavitve ZPIZ-1, torej do 1. 1. 2000, še ni izpolnila pogoja starosti 45 let, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1, da bi ohranila pravico do družinske pokojnine po prejšnjih predpisih. Tožnica prav tako ne izpolnjuje pogojev po določbi 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 421. členom ZPIZ-1, po kateri vdova v letu 2004, ko je otroku prenehala pravica do družinske pokojnine, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če dopolni starost 52 let in 6 mesecev. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do družinske pokojnine ni utemeljen.