OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006341
ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 52, 225, 225/1, 225/2.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti - postavitev zidu - odstranitev zidu - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Ob ugotovitvi, da upnica novega zidu ni postavila povsem skladno z določbami izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni upravičena do vračila stroškov, ki so ji pri tem nastali skladno z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ in je njen zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Zaradi morebitnih nepravilnosti pri opravi izvršbe je v izvršilnem postopku mogoče vložiti le zahtevo za njihovo odpravo po 52. členu ZIZ (ne pa tudi ugovora zoper pravnomočni sklep o izvršbi, kot zmotno trdi pritožba), pri čemer vložitev zahteve sicer ni omejena z rokom, vendar pa je lahko učinkovita le do nastopa pravnih posledic. Le-teh v izvršilnem postopku ni mogoče odpraviti. Ker je v obravnavanem primeru sporni zid že postavljen in so nastopile pravne posledice izvršitve, nepravilnosti pri njegovi postavitvi v izvršilnem postopku ni več mogoče odpraviti.
Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - opravičeni razlogi - sklenitev sporazuma po pooblaščencu - pravica do izjave
Sodišče lahko utemeljeno zavrne izvedbo predlaganega dokaza le takrat, kadar obstajajo za to opravičeni razlogi. Ti so podani v naslednjih primerih: kadar se predlaga izvedba dokazov za ugotovitev pravno nerelevantnega dejstva, za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ko se predlaga izvedba neprimernih dokazov, ko so dokazi podani z namenom zavlačevanja, ali če so prepozni.
Dokazna predloga za zaslišanje Č. in S., s katerim je tožena stranka dokazovala svoje trditve o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja, je tožena stranka podala pravočasno. Navajala in dokazovala je, da je S. zanjo vodil dogovore s tožečo stranko, da je torej nastopal kot njen pooblaščenec, česar tožeča stranka ni prerekala. Tožeča stranka je namreč navajala le, da zatrjevani dogovor s toženo stranko ni bil sklenjen, na navedbe, da sta se o tem dogovorila Č. in S. kot pooblaščenec tožene stranke, pa ni odgovorila. Prav tako ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi dokazovala svoje navedbe, da na sporazumno prenehanje ni pristala. Sodišče prve stopnje, ki je dokazni predlog po zaslišanju zavrnilo, hkrati pa toženi stranki očitalo nedokazanost njenih trditev, je torej ravnalo napačno.
postopek osebnega stečaja - preizkus izjave upravitelja - sklep o preizkusu terjatev - izjava o priznanju izločitvene pravice - skupno premoženje - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - pravni interes za vložitev ugovora - dopustnost pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - prenos lastništva nepremičnin na izviren način - ohranitev zavarovanja
Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice.
Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema.
Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov.
Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja.
ZNP člen 8. ZPP člen 13, 206. SPZ člen 8, 18. ZGO-1 člen 159.
določitev meje - predhodno vprašanje - legalna ali nelegalna gradnja - gradnja objekta na zemljišču - prepoved inšpektorja - evidenca prepovedi - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - povezanost zemljišča in objekta - nepremičnina
Vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča, legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje. Ta institut se nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kvečjemu) pravno-relevantno okoliščino.
Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča, se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena. A to seveda ne pomeni, da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora.
Tožena stranka ne navaja, da bi sodno takso, odmerjeno ob napovedi pritožbe, plačala oziroma da bi sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da tega ni storila (in da tudi niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev ali odloga plačila), zagrešilo kakršnokoli napako oziroma nepravilnost. Ker so to edini pritožbeni razlogi, s katerimi bi tožena stranka lahko uspela, je njena pritožba neutemeljena.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev sodne takse - poziv na dopolnitev predloga – popolnost predloga – zavrženje predloga
Popolnost predloga je določena v 12. členu ZST-1. Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave.
Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda v 12. členu navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
plačilo plače - odpravnina - regres za letni dopust - stroški za prevoz na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - potni stroški za službeno potovanje
Tožena stranka tožeči stranki v spornem obdobju ni izplačala plač oziroma nadomestil plač, stroškov za prevoz na delo in z dela, stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in potnih stroškov za službena potovanja, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014373
ZJU člen 147, 147/1, 147/1-3. ZPP člen 287, 287/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov. Strankina pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS, sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza v primeru, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravno relevantno ali je že dokazano. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, tj. obstoj objektivnega razloga za tožnikovo premestitev, oz. da je bilo mogoče zgolj na ta način zagotoviti učinkovitejše oz. smotrnejše delo organa v skladu s 3. točko 1. odstavka 147. člena ZJU. Takšen razlog za zavrnitev dokaznega predloga vsebuje vnaprejšnjo dokazno oceno, da kljub izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem prič dokazni zaključek ne bi mogel biti drugačen. S takšnim postopanjem sodišče prve stopnje stranki onemogoča dokazovanje zatrjevanega dejstva in jo v odnosu do nasprotne stranke postavlja v neenakopraven položaj, s čimer ji jemlje pravico do izjave v postopku (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru umika tožbe je pomembno, ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka in ali je tožeča stranka umik podala takoj po izpolnitvi. Ni pa pomembno, ali so toženci ves čas tožbi nasprotovali, kot tudi ni pomemben razlog za umik tožbe.
obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je taka okoliščina, zaradi katere tožnica ni mogla izkoristiti pravice do letnega dopusta pod pogojem, da od trenutka njene odločitve o prenehanju delovnega razmerja (najkasneje s pisnim opominom 10. 6. 2013, ko je toženo stranko opozorila na kršitve) do dejanskega prenehanja (14. 6. 2013) objektivno ne bi mogla izrabiti vsaj del letnega dopusta. Pritožbeni očitek, da je imela tožnica v času od podanega opomina toženi stranki pa do dejanskega prenehanja delovnega razmerja dovolj časa, da bi zahtevala izrabo letnega dopusta je sicer utemeljen, vendar pa ga je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, saj je tožnici prisodilo nadomestilo za 24 dni delovnih dni, in ne za celotni neizrabljeni dopust (tj. 28 delovnih dni). Med 10. 6. 2013, ko je tožnica podala pisni opomin, do 14. 6. 2013, ko ji je delovno razmerje dejansko prenehalo, so bili namreč štirje delovni dnevi, ko bi lahko izrazila zahtevo za izrabo dopusta, vendar tega ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077905
SPZ člen 68, 118, 118/4. ZPP člen 453, 458, 458/1. OZ člen 70, 271, 274, 275, 347, 349, 421, 421/1.
upravnik – obratovalni stroški – zastaranje terjatev upravnika – poslovna stavba – terjatve iz gospodarskih pogodb – zalaganje upravnika – občasne terjatve – zastaralni rok – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – nedovoljene pritožbene novote – trditveno in dokazno breme – začetek teka zastaralnega roka – etažni lastnik – tretja oseba
Tožnica je izrecno navedla, da je vtoževane stroške namesto toženke morala plačati, saj je zgolj na ta način lahko zagotovila nemoteno dobavo blaga in storitev za predmetno poslovno stavbo, kar pomeni, da je tožnica nedvomno imela pravni interes za izpolnitev obveznosti toženke. Slednjega sicer utemeljuje že 118. člen SPZ, po katerem ima upravnik med drugim dolžnost skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov stavbe.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
STATUSNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063156
ZGD-1 člen 100, 667, 667/2, 672. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/1. ZPP člen 311.
statusno preoblikovanje podjetnika posameznika - vpis prenosa podjetja v register - univerzalno pravno nasledstvo - kontinuirana odgovornost - odgovornost podjetnika - obveznosti, ki so podjetniku v zvezi s podjetjem nastale pred vpisom prenosa - varovanje interesov upnikov - subsidiarna odgovornost - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva glavnemu dolžniku - dospelost terjatve - preuranjenost zahtevka
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih.
Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo.
OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot solidarnih dolžnikov.
Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja priči - stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Stroški vročanja po vročevalcu niso nastali po krivdi priče, saj je njen naslov, ki ni bil točen, sodišču navedla zagovornica, za kar priča ne more biti odgovorna.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014602
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 273. ZDR-1 člen 115.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da ni verjetno izkazana ena izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 272. člena ZIZ, ker tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale nastanek težko nadomestljive škode in s tem v zvezi ni predložila nobenega dokaza. Po stališču pritožbenega sodišča konkretnejših navedb, kot jih je tožnica podala (da bo po izteku odpovednega roka ostala brez zaposlitve, brez socialnih zavarovanj, brez dohodkov, z majhno možnostjo ponovne zaposlitve zaradi nosečnosti; da je tudi njena mati zaradi lastnih nizkih dohodkov ne bo mogla preživljati in zato ne bo imela nobenih prihodkov za življenje; da je že sedaj v stresu zaradi skrbi, kako bo preživljala sebe in otroka in da se vse to negativno odraža na nosečnosti, saj ne je in ne spi) niti ne more podati, zato bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do teh navedb. ZIZ v 2. odstavku 272. člena ne določa, da mora upnik dokazati tudi eno izmed v njem navedenih predpostavk, ampak da mora za verjetno izkazati tudi eno izmed navedenih predpostavk. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožnice ugotavljati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode za tožničino in otrokovo zdravje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
lastnost zavarovanca - družbeniki zasebnih družb - poslovodna oseba
Tožnik je bil od 2. 11. 2012 dalje družbenik zasebne družbe in poslovodna oseba ter v tem času ni bil zavarovan na drugi podlagi. Zato so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke in na ugotovitev, da od 2. 11. 2012 nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) in druga tožena stranka (delavec prve tožene stranke) solidarno plačata odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu in zaradi poškodbe na delovnem mestu, oboje pa naj bi bil rezultat ravnanja druge tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvo in drugo toženo stranko potrebno obravnavati kot materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Ta določa, da več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. Prva in druga tožena stranka glede na sporni predmet (odškodnina za gmotno in negmotno škodo) nista v nikakršni pravni skupnosti. Okoliščina, da sta tako tožnik kot druga tožena stranka delavca prve tožene stranke, ne pomeni pravne skupnosti v smislu navedene določbe ZPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi odškodninski zahtevek zoper drugo toženo stranko (delavca prve tožene stranke) potrebno obravnavati kot spor iz delovnega razmerja. Stvarna pristojnost delovnih sodišč je opredeljena v 5. členu ZDSS-1. Spor o odškodninskem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnik v tem sporu, je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih v smislu b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato ni možno šteti, da bi bilo delovno sodišče na podlagi te določbe lahko pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženo stranko. Tožnik in druga tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, prav tako pa ni možno šteti, da bi šlo v razmerju med njima za spor iz delovnega razmerja. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v obsegu tožbe zoper drugo toženo stranko.