Toženec ima do mladoletne hčerke preživninsko obveznost, do polnoletnih sinov, ki sta zaposlena, pa ne. Tudi če toženec še vedno prispeva k njunemu preživljanju, to ne more iti v škodo mladoletne hčerke, do katere preživninsko obveznost še vedno ima. Pri razporeditvi preživninske obveznosti med preživninska zavezanca je potrebno poleg premoženjskih razmer (za katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da so nekoliko boljše na strani toženca) upoštevati tudi, da je mladoletna hči dodeljena v varstvo in vzgojo tožeči stranki, kar pomeni, da je hčerka večino časa pri tožnici.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070869
ZTLR člen 22, 23, 24 – 26. ZVEtL člen 4. ZPP člen 2, 2/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - nova stvar - nastanek nove stvari - adaptacija podstrešja
Upoštevaje podano trditveno podlago in darilno pogodbo, gre v obravnavani zadevi za navidezno solastnino, ker se je tožnica kot pridobiteljica posameznega dela v stavbi vpisala kot solastnica. V takšnem primeru, ko je tožnica pridobila v last v naravi določen posamezni del stavbe in souporabo določenih prostorov ter brezplačni užitek na parceli, ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 121, 121/1, 234, 234/4, 283.
stečajni postopek nad pravno osebo – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba delničarja – procesna legitimacija za pritožbo – izpis stanja na računu vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD
Pritožnik je v utemeljitev in izkaz svoje procesne legitimacije za pritožbo pritožbi priložil izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD na dan 31. 12. 2013, torej se je izkazal kot delničar po stanju več kot enega leta pred začetkom stečajnega postopka. Ker navedeni izpisek torej ne izkazuje ažurnega statusa pritožnika kot delničarja pred začetkom stečajnega postopka, sodišče pa samo ni dolžno preverjati njegovega statusa s poizvedbami pri KDD, kar je predlagal pritožnik, mu je bilo treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - obnovitev pogodbe za nedoločen čas - fikcija obnovitve - varstvo najemnika zaradi pasivnost najemodajalca - pozivi na izpraznitev - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov
Namen 2. odstavka 27. člena ZPSPP je varstvo najemnika zaradi pasivnosti najemodajalca. Če slednji s svojim aktivnim ravnanjem (vložitvijo zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora) ne poskrbi za varstvo svoje pravice, ni več razloga za prenehanje najemnega razmerja po posebnem režimu, torej brez odpovednega roka. Če pa najemodajalec celo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas, stori ukrepe s ciljem izpraznitve poslovnega prostora, fikcija obnovitve pogodbe za nedoločen čas ne more nastopiti.
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ni potrebna, ker taka pogodba preneha že po samem zakonu.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je potrebno v situaciji, ko izvedenec poda vrednost poslovnega deleža, upoštevati sredinsko vrednost in zavrača pritožbeno stališče, da je prava vrednost poslovnega deleža samo tista, ki je v razponu najvišja. Če delež oceni izvedenec in pojasni, da se vrednost družbe oceni vedno v razponu, potem je prava vrednost vsaka vrednost iz te lestvice in v primeru sodnega določanja prave vrednosti, je nedvomno pravilno, da se upošteva srednja vrednost. Pri tem je namreč potrebno upoštevati oba udeleženca in interese obeh udeležencev in sicer tako družbenika, ki je izstopil iz družbe in družbe, ki je dolžna poslovni delež izplačati in doseči uravnotežen položaj, kar pa je možno le z upoštevanjem srednje ocenjene vrednosti.
prodaja nepremičnine – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – prevzem premoženja s strani upnika
Predpostavka, da se premoženje prenese zgolj enemu ločitvenemu upniku, je, da so bili vsi ločitveni upniki seznanjeni s tem, da gre za neunovčljivo premoženje, s čimer bi se ob neizdaji soglasja k prevzemu tega premoženja odpovedali upravičenju iz ločitvene pravice na tem premoženju. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče brez zakonske podlage istočasno pozivalo ločitvena upnika k izdaji soglasja k prodaji in ju preko stečajnega upravitelja pozivalo, da se izjasnita glede prevzema premoženja, soglasje k prevzemu premoženja zgolj s strani pritožnika ne more imeti za posledico izgubo upravičenj drugega ločitvenega upnika, ki se je odzval na poziv sodišča k izdaji soglasja o prodaji nepremičnine.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika – dovolitev poslovanja – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – izvedljivost poslovnega načrta – verjetnost poslovanja z izgubo
Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci.
Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.
Do plačila zamudnih obresti – kapitaliziranih od zamude do vložitve predloga za izvršbo – je tožeča stranka upravičena na podlagi 1. odstavka 299. člena in 378. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
ZNP člen 8. ZPP člen 13, 206. SPZ člen 8, 18. ZGO-1 člen 159.
določitev meje - predhodno vprašanje - legalna ali nelegalna gradnja - gradnja objekta na zemljišču - prepoved inšpektorja - evidenca prepovedi - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - povezanost zemljišča in objekta - nepremičnina
Vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča, legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje. Ta institut se nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kvečjemu) pravno-relevantno okoliščino.
Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča, se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena. A to seveda ne pomeni, da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora.
ZFPPIPP člen 221a, 221a-1. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 56, 56/2, 56/2-1, 56/2-2, 56/2-3, 56/2-4, 56/4, 56/5.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – aktivna legitimacija – mikro družba – majhna družba
Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali se dolžnik razvršča med majhne družbe v smislu tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, katera merila je sodišče pri tej presoji upoštevalo ter ali je dolžnik dolžan pripraviti konsolidirano letno poročilo.
dogovor o najemu športne dvorane – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – protispisnost – opustitev razglasitve sodbe – stroški odgovora na pritožbo
Med pravdnima strankama je bil sklenjen dogovor o najemu športne dvorane, dvorano je uporabljala ekipa tožene stranke. Materialnopravna podlaga odločitve je v določbi 239. člena OZ.
ZKP člen 143, 149, 149b. ZEKom-1 člen 163. Odločba Ustavnega sodišča U-I-65/13 z dne 3.7.2014. Odločba Sodišča Evropske unije C-293/12 in C-594/12 z dne 8.4.12.
izločitev dokazov - podatki o telekomunikacijah - zbiranje in hramba prometnih podatkov
Kljub ustavni odločbi in razveljavitvi določb XIII. poglavja ZEKom-1, ki so predpisovale hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, je operaterjem dovoljena hramba tovrstnih podatkov v strogo omejenem obsegu, po drugi strani pa imajo organi pregona in sodišča v določbah 149.b člena ZKP ter 143. člena ZKP zakonsko podlago za pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe kazenskega postopka.
Pritožnika nimata prav, ko predmetno odločbo ustavnega sodišča tolmačita na tak način, da je po njeni objavi nezakonito vsakršno ustvarjanje baz prometnih podatkov pri operaterjih ter pridobivanje teh podatkov s strani sodišč za potrebe kazenskega postopka, enako pa naj bi veljalo tudi za predhodno pridobljene prometne podatke.
Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023338
KZ člen 3. KZ-1 člen 7, 91. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3.
zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - postopek z izrednim pravnim sredstvom - razveljavitev pravnomočne sodbe - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - kršitev kazenskega zakona
Vrhovno sodišče RS je 28. 2. 2013 v postopku zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo pravnomočno sodbo. Sodišče prve stopnje je novo sodbo izdalo 12. 2. 2015. Zadeva je bila sodišču druge stopnje predložena 20. 4. 2015. Drugi odstavek 91. člena KZ-1 določa, da v kolikor je bila pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok 2 leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Postopek nove razsoje ni več podvržen roku za zastaranje kazenskega pregona, ker je pregon za vselej končan s pravnomočnostjo sodbe.
Postopek nove razsoje je torej omejen na dveletni rok iz 2. odstavka 91. člena KZ-1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti moža oziroma očeta – pravična denarna odškodnina – mladoletnost otrok ob izgubi – otrok s posebnimi potrebami
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti moža oziroma očeta.
predobravnavni narok – predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti – izdaja posebnega sklepa
Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti materialno pravne določbe se ne nanaša na procesna vprašanja iz 4. odstavka 285.e člena ZKP, zato sodišču o njem ni potrebno izdajati posebnega sklepa. Tak predlog je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kazensko dejanje ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobno. O ugovorih pravne narave sodišče ne odloči s posebnim sklepom, temveč o njih odloči takrat, ko odloči o očitkih iz obtožbe.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
postopek osebnega stečaja - preizkus izjave upravitelja - sklep o preizkusu terjatev - izjava o priznanju izločitvene pravice - skupno premoženje - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - pravni interes za vložitev ugovora - dopustnost pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - prenos lastništva nepremičnin na izviren način - ohranitev zavarovanja
Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice.
Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema.
Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov.
Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - opravičeni razlogi - sklenitev sporazuma po pooblaščencu - pravica do izjave
Sodišče lahko utemeljeno zavrne izvedbo predlaganega dokaza le takrat, kadar obstajajo za to opravičeni razlogi. Ti so podani v naslednjih primerih: kadar se predlaga izvedba dokazov za ugotovitev pravno nerelevantnega dejstva, za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ko se predlaga izvedba neprimernih dokazov, ko so dokazi podani z namenom zavlačevanja, ali če so prepozni.
Dokazna predloga za zaslišanje Č. in S., s katerim je tožena stranka dokazovala svoje trditve o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja, je tožena stranka podala pravočasno. Navajala in dokazovala je, da je S. zanjo vodil dogovore s tožečo stranko, da je torej nastopal kot njen pooblaščenec, česar tožeča stranka ni prerekala. Tožeča stranka je namreč navajala le, da zatrjevani dogovor s toženo stranko ni bil sklenjen, na navedbe, da sta se o tem dogovorila Č. in S. kot pooblaščenec tožene stranke, pa ni odgovorila. Prav tako ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi dokazovala svoje navedbe, da na sporazumno prenehanje ni pristala. Sodišče prve stopnje, ki je dokazni predlog po zaslišanju zavrnilo, hkrati pa toženi stranki očitalo nedokazanost njenih trditev, je torej ravnalo napačno.