URS člen 22, 23. ZPP člen 117, 120, 120/1, 142, 215.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – fikcija vročitve
Določitev vsebine „upravičenega vzroka“ pomeni razlago pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude, in ki jih stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo.
Dejstvo prejema tožbe je izkazano z vročilnico, ki sicer izkazuje fikcijo vročitve, zato dokazovanje nasprotnega ni odvisno od trditev nasprotne stranke. Trditveno in dokazno breme o upravičenosti zamude in s tem utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je na stranki, ki vrnitev v prejšnje stanje predlaga.
Vztrajanje pri dokaznem standardu prepričanja, za katerega je značilna izrazita neenakost porazdelitve dokaznega tveganja med pravdni stranki, v primerih, ko je treba dokazati trditev o neobstoju dejstva (negativno dejstvo), zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zaradi preprečitve dokazne stiske je treba tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati, tak način pa je lahko tudi dokazovanje z indici.
odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini
Na podlagi 1. odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Ker sta dediča izjavi o odpovedi o dediščini podala šele v pritožbenem postopku, sta izjavi prepozni in zato ju pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je potrebno v situaciji, ko izvedenec poda vrednost poslovnega deleža, upoštevati sredinsko vrednost in zavrača pritožbeno stališče, da je prava vrednost poslovnega deleža samo tista, ki je v razponu najvišja. Če delež oceni izvedenec in pojasni, da se vrednost družbe oceni vedno v razponu, potem je prava vrednost vsaka vrednost iz te lestvice in v primeru sodnega določanja prave vrednosti, je nedvomno pravilno, da se upošteva srednja vrednost. Pri tem je namreč potrebno upoštevati oba udeleženca in interese obeh udeležencev in sicer tako družbenika, ki je izstopil iz družbe in družbe, ki je dolžna poslovni delež izplačati in doseči uravnotežen položaj, kar pa je možno le z upoštevanjem srednje ocenjene vrednosti.
prodaja nepremičnine – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – prevzem premoženja s strani upnika
Predpostavka, da se premoženje prenese zgolj enemu ločitvenemu upniku, je, da so bili vsi ločitveni upniki seznanjeni s tem, da gre za neunovčljivo premoženje, s čimer bi se ob neizdaji soglasja k prevzemu tega premoženja odpovedali upravičenju iz ločitvene pravice na tem premoženju. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče brez zakonske podlage istočasno pozivalo ločitvena upnika k izdaji soglasja k prodaji in ju preko stečajnega upravitelja pozivalo, da se izjasnita glede prevzema premoženja, soglasje k prevzemu premoženja zgolj s strani pritožnika ne more imeti za posledico izgubo upravičenj drugega ločitvenega upnika, ki se je odzval na poziv sodišča k izdaji soglasja o prodaji nepremičnine.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika – dovolitev poslovanja – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – izvedljivost poslovnega načrta – verjetnost poslovanja z izgubo
Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci.
Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081455
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
dogovor o najemu športne dvorane – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – protispisnost – opustitev razglasitve sodbe – stroški odgovora na pritožbo
Med pravdnima strankama je bil sklenjen dogovor o najemu športne dvorane, dvorano je uporabljala ekipa tožene stranke. Materialnopravna podlaga odločitve je v določbi 239. člena OZ.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 393. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/1.
izterjava stalnih denarnih prejemkov – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - potni stroški – stroški stečajnega postopka
Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso.
Stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, če so izpolnjeni zakonski kriteriji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 221u, 221u/2, 221u/2-1.
univerzalno pravo nasledstvo – potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo – izčlenitev z ustanovitvijo novih družb – začetek stečajnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče prve stopnje tožene stranke ni seznanilo s tožnikovimi navedbami in ji ni dalo možnosti nanje odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 5. člena ZPP. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar pritožba izrecno opozarja.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006341
ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 52, 225, 225/1, 225/2.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti - postavitev zidu - odstranitev zidu - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Ob ugotovitvi, da upnica novega zidu ni postavila povsem skladno z določbami izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni upravičena do vračila stroškov, ki so ji pri tem nastali skladno z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ in je njen zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Zaradi morebitnih nepravilnosti pri opravi izvršbe je v izvršilnem postopku mogoče vložiti le zahtevo za njihovo odpravo po 52. členu ZIZ (ne pa tudi ugovora zoper pravnomočni sklep o izvršbi, kot zmotno trdi pritožba), pri čemer vložitev zahteve sicer ni omejena z rokom, vendar pa je lahko učinkovita le do nastopa pravnih posledic. Le-teh v izvršilnem postopku ni mogoče odpraviti. Ker je v obravnavanem primeru sporni zid že postavljen in so nastopile pravne posledice izvršitve, nepravilnosti pri njegovi postavitvi v izvršilnem postopku ni več mogoče odpraviti.
predobravnavni narok – predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti – izdaja posebnega sklepa
Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti materialno pravne določbe se ne nanaša na procesna vprašanja iz 4. odstavka 285.e člena ZKP, zato sodišču o njem ni potrebno izdajati posebnega sklepa. Tak predlog je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kazensko dejanje ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobno. O ugovorih pravne narave sodišče ne odloči s posebnim sklepom, temveč o njih odloči takrat, ko odloči o očitkih iz obtožbe.
Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
ZFPPIPP člen 384, 396, 399, 399/1, 399/1-4, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1, 403/2, 404. ZIZ člen 178, 178/2, 179.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – pravno sredstvo zoper dolžino preizkusne dobe – dokazno sredstvo – neustrezen dokaz
Sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin izda izvršilno sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve, zato bi bila zaradi časovne oddaljenosti izdelave cenitev lahko vprašljiva zgolj vrednost v njih ugotovljenih nepremičnin. Ni pa mogoče tem sklepom apriorno odrekati vsakršno dokazno vrednost, vsaj ne na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ki je te dokaze (brez dodatne obrazložitve) ocenilo kot neustrezne.
Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.
ZKP člen 143, 149, 149b. ZEKom-1 člen 163. Odločba Ustavnega sodišča U-I-65/13 z dne 3.7.2014. Odločba Sodišča Evropske unije C-293/12 in C-594/12 z dne 8.4.12.
izločitev dokazov - podatki o telekomunikacijah - zbiranje in hramba prometnih podatkov
Kljub ustavni odločbi in razveljavitvi določb XIII. poglavja ZEKom-1, ki so predpisovale hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, je operaterjem dovoljena hramba tovrstnih podatkov v strogo omejenem obsegu, po drugi strani pa imajo organi pregona in sodišča v določbah 149.b člena ZKP ter 143. člena ZKP zakonsko podlago za pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe kazenskega postopka.
Pritožnika nimata prav, ko predmetno odločbo ustavnega sodišča tolmačita na tak način, da je po njeni objavi nezakonito vsakršno ustvarjanje baz prometnih podatkov pri operaterjih ter pridobivanje teh podatkov s strani sodišč za potrebe kazenskega postopka, enako pa naj bi veljalo tudi za predhodno pridobljene prometne podatke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti moža oziroma očeta – pravična denarna odškodnina – mladoletnost otrok ob izgubi – otrok s posebnimi potrebami
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti moža oziroma očeta.
Do plačila zamudnih obresti – kapitaliziranih od zamude do vložitve predloga za izvršbo – je tožeča stranka upravičena na podlagi 1. odstavka 299. člena in 378. člena OZ.
postopek osebnega stečaja - preizkus izjave upravitelja - sklep o preizkusu terjatev - izjava o priznanju izločitvene pravice - skupno premoženje - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - pravni interes za vložitev ugovora - dopustnost pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - prenos lastništva nepremičnin na izviren način - ohranitev zavarovanja
Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice.
Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema.
Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov.
Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja.