dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - izostanek z glavne obravnave - opravičljivi razlogi za izostanek - nenadna bolezen otroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja sodbe - stanje pred zamudo - razveljavitev odločb
Če bi držalo, da je mladoletni otrok zakonitega zastopnika tožene stranke nenadoma zbolel na dan, ko je bil razpisan narok, zaradi česar predhodno obvestilo sodišču ni bilo mogoče, otrokove bolezni pa tudi ni mogoče niti predvideti niti preprečiti, hkrati pa zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka zanj tudi ne bi bilo mogoče pravočasno najti ustreznega varstva, bi to lahko predstavljalo opravičljiv razlog za izostanke z glavne obravnave, na kateri je bilo predvideno zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke.
Izdana sodba ne predstavlja ovire za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070892
URS člen 35, 38. OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 318.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedopusten poseg v zasebnost – slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu – umik posnetkov s spleta – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Objava posnetkov iz zasebnega življenja brez tožničinega dovoljenja predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, ki je v slovenskem pravnem redu zavarovana že na ustavnopravni ravni.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070897
ZD člen 30, 39, 40. OZ člen 82, 82/1, 299.
dedovanje - nujni delež ‒ prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - odplačnost pogodbe - določitev vrednosti darila - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - vrnitev darila - sklepčnost tožbe - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti
Sodišče je zmotno odločilo o oblikovalnem delu tožbenega zahtevka. Po 40. členu ZD nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, pač pa le relativne učinke: pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi.
ZPP člen 212, 216, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - predlog za postavitev izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - umik dokaznega predloga
Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri izbiranju procesnega gradiva in je ne razbremenjuje dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga dokaze, na katere opira svoje zahtevke.
pasivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Ker je država razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v njeni lasti prenesla na Sklad, je pravilno, da je tožba vložena zoper Sklad in ne zoper Republiko Slovenijo. Pasivno legitimiran v tej zadevi, ko gre za ugotovitev priposestvovanja kmetijskega zemljišča, je Sklad.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika – dovolitev poslovanja – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – izvedljivost poslovnega načrta – verjetnost poslovanja z izgubo
Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci.
Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.
Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 266. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje – nedobroverni posestnik – pravni naslov – dobrovernost – ignorantia iuris nocet
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V skladu z načelom ignorantia iuris nocet dobrovernost ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Zahteva po pravnem naslovu je zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti, ne zahteva pa se, da bi bil pravni naslov veljaven. Neveljaven pravni naslov ne izključuje dobrovernosti pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - obnovitev pogodbe za nedoločen čas - fikcija obnovitve - varstvo najemnika zaradi pasivnost najemodajalca - pozivi na izpraznitev - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov
Namen 2. odstavka 27. člena ZPSPP je varstvo najemnika zaradi pasivnosti najemodajalca. Če slednji s svojim aktivnim ravnanjem (vložitvijo zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora) ne poskrbi za varstvo svoje pravice, ni več razloga za prenehanje najemnega razmerja po posebnem režimu, torej brez odpovednega roka. Če pa najemodajalec celo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas, stori ukrepe s ciljem izpraznitve poslovnega prostora, fikcija obnovitve pogodbe za nedoločen čas ne more nastopiti.
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ni potrebna, ker taka pogodba preneha že po samem zakonu.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070869
ZTLR člen 22, 23, 24 – 26. ZVEtL člen 4. ZPP člen 2, 2/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - nova stvar - nastanek nove stvari - adaptacija podstrešja
Upoštevaje podano trditveno podlago in darilno pogodbo, gre v obravnavani zadevi za navidezno solastnino, ker se je tožnica kot pridobiteljica posameznega dela v stavbi vpisala kot solastnica. V takšnem primeru, ko je tožnica pridobila v last v naravi določen posamezni del stavbe in souporabo določenih prostorov ter brezplačni užitek na parceli, ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081455
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je potrebno v situaciji, ko izvedenec poda vrednost poslovnega deleža, upoštevati sredinsko vrednost in zavrača pritožbeno stališče, da je prava vrednost poslovnega deleža samo tista, ki je v razponu najvišja. Če delež oceni izvedenec in pojasni, da se vrednost družbe oceni vedno v razponu, potem je prava vrednost vsaka vrednost iz te lestvice in v primeru sodnega določanja prave vrednosti, je nedvomno pravilno, da se upošteva srednja vrednost. Pri tem je namreč potrebno upoštevati oba udeleženca in interese obeh udeležencev in sicer tako družbenika, ki je izstopil iz družbe in družbe, ki je dolžna poslovni delež izplačati in doseči uravnotežen položaj, kar pa je možno le z upoštevanjem srednje ocenjene vrednosti.
prodaja nepremičnine – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – prevzem premoženja s strani upnika
Predpostavka, da se premoženje prenese zgolj enemu ločitvenemu upniku, je, da so bili vsi ločitveni upniki seznanjeni s tem, da gre za neunovčljivo premoženje, s čimer bi se ob neizdaji soglasja k prevzemu tega premoženja odpovedali upravičenju iz ločitvene pravice na tem premoženju. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče brez zakonske podlage istočasno pozivalo ločitvena upnika k izdaji soglasja k prodaji in ju preko stečajnega upravitelja pozivalo, da se izjasnita glede prevzema premoženja, soglasje k prevzemu premoženja zgolj s strani pritožnika ne more imeti za posledico izgubo upravičenj drugega ločitvenega upnika, ki se je odzval na poziv sodišča k izdaji soglasja o prodaji nepremičnine.
odvetniška tarifa – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje stranke na naroku – začasni zastopnik – pooblaščenec
Ker iz podatkov v spisu izhaja, da je začasna zastopnica pristopila na narok, ki se je pričel ob 10.00 uri, takoj zatem pa je bila iz razloga, ker je za I. A., za zastopanje katerega je bila postavljena, pristopil na narok njegov pooblaščenec, razrešena, zaradi česar je ob 10.03 uri zapustila razpravno dvorano, začasna zastopnica ni upravičena do nagrade za narok, saj nasprotnega udeleženca I. A. na naroku dejansko ni zastopala.
SZ-1 člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/5, 123, 123/2, 147, 147/3. ZDen člen 88.
privatizacija stanovanj – zahtevek dediča za odkup stanovanja – zahtevek za odkup denacionaliziranega stanovanja
Na tožnika (kot dediča) bi pravica do odkupa lahko prešla le v primeru, da bi bilo toženki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še v času življenja upravičenke (to je pokojne imetnice stanovanjske pravice), za kar pa v konkretni zadevi, saj je upravičenka umrla v času, ko rok za sklenitev pogodbe niti teči še ni začel, ne gre. Njena pravica do odkupa zato še ni postala premoženjska pravica in je zato tožnika tudi nista mogla podedovati.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064722
URS člen 35. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – izjave v TV oddaji – čast in dobro ime – subjektivna čast – objektivna čast – neresnično dejstvo – žaljivost neresničnih dejstev – očitek storitve kaznivega dejanja – kolovodja lumpenproletariata
Javno obtoževanje storitve kaznivega dejanja z uporabo slabšalnih in zaničevalnih izrazov o tožniku ob jasnem zavedanju toženca, da dokazov o udeležbi tožnika pri storitvi očitanega dejanja ni, nima podlage v zakonu, odstopa pa tudi od običajnih norm obnašanja in dobrih običajev. Neresničen očitek storitve kaznivega dejanja je že sam po sebi objektivno žaljiv in posega v ugled prizadetega.
zavarovanje terjatev na podlagi predhodne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - omejitev sredstev zavarovanja - pogoji za prenehanje predhodne odredbe na predlog dolžnika
Primarno pritožbeno sodišče meni, da kljub splošni naravi določbe 239. člena ZIZ, ki narekuje smiselno (subsidiarno) uporabo določb tega zakona o izvršbi tudi za zavarovanje, določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ ni mogoče smiselno uporabiti za odločanje o toženkinem predlogu za „omejitev sredstev zavarovanja“.
Učinek citirane določbe v izvršbi je (zgolj) v tem, da se da določenemu izvršilnemu sredstvu prednost pri opravljanju izvršbe pred drugimi dovoljenimi sredstvi. Navedena določba pa ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na zgolj določena izvršilna sredstva sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva in razveljaviti opravljena dejanja. Kolikor namreč izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo (po samem zakonu) nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi.
V primeru zavarovanja terjatve pa takšne omejitve že po naravi stvari ni mogoče opraviti, ker se pri tem ne opravljajo nobena dejanja, na podlagi kateri bi lahko prišlo do uspešnega poplačila upnikove terjatve, tako da ni mogoče dati zgolj „začasne“ prednosti posameznim sredstvom zavarovanja. Tudi sam predlog toženke ne meri na opisano začasno omejitev (zgolj to je po obrazloženem moč storiti pri izvršbi na citirani podlagi), temveč predlaga ustavitev zavarovanja (in razveljavitev opravljenih dejanj) s predznambo zastavne pravice na njeni nepremičnini.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073567
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/5. SPZ člen 100. ZPP člen 185, 185/7, 212, 286a. SZ-1 člen 190.
družbena lastnina – ugotovitev lastninske pravice – določitev pripadajočega zemljišča – kriteriji za določitev – varstvo solastnine v pravdnem postopku – originaren način pridobitve lastninske pravice – deklaratoren vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nedovoljen zahtevek – pristojnost pravdnega sodišča – pristojnost nepravdnega sodišča – odstop zadeve – prekluzija – pravni interes za pritožbo – trditveno in dokazno breme – res iudicata
Vpis na originaren način pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo je deklaratorne narave. Opravi se na podlagi same pravnomočne odločbe, s katero je ugotovljen njen obstoj. Dajatveni zahtevek po dovolitvi vpisa lastninske pravice oziroma po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in odstop zadeve nepravdnemu sodišču. Cilj obravnavanega postopka je ugotovitev (etažnim lastnikom skupne) lastninske pravice na stavbam pripadajočih zemljiščih. Podoben cilj bi bilo sicer mogoče doseči tudi v nepravdnem postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, po določbah ZVEtL na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Vendar pa v trenutku vložitve tožbe v obravnavanem postopku (leta 2004) ZVEtL še ni bil sprejet. Tožnik je po tedanjih predpisih lahko zahteval sodno varstvo svoje pravice le v pravdnem postopku. Poleg tega je Vrhovno sodišče že nekajkrat izpostavilo, da ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Postopek po ZVEtL tako ni edina, pač pa le dodatna možnost varstva njihove pravice. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.