Ker je zavarovalnica na zavarovalni polici napisala, da je začetek kritja določen z datumom in uro, sklenitev pogodbe pa je bila na drugi datum, ne more zavarovalnica trditi, da je bil pričetek zavarovalnega kritja vezan na plačilo premije. V zavarovalni polici namreč piše, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, na fakturi pa je bil dan še rok do konca meseca. Zato ni mogoče uporabiti posledice neplačila premije po prvem odstavku 937. člena OZ. Gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Vendar ker zavarovalnica ni izpeljala predvidenega opominjevalnega postopka, ne pride v poštev niti uporaba tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Zavarovalno kritje je teklo od dogovorjenega datuma in tudi nastop zavarovalnega primera pred plačilom premije, na to ne more vplivati.
Cesijska pogodba je pogodba, s katero pride do spremembe upnika, medtem ko gre pri pristopu k dolgu za spremembo dolžnika in se že zaradi tega oba pravna instituta pojmovno izključujeta.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – zakonske domneve za obstoj izbrisnega razloga
Ker je predlagalni postopek izjema od pravila o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi informacij subjektov iz 428. člena ZFPPIPP, je treba te izjeme obravnavati restriktivno. Glede na to, da mora predlagatelj postopka izbrisa iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP predložiti tudi dokaz o lastništvu objekta, na katerem ima pravna oseba registriran svoj poslovni naslov, je torej možna edina razlaga, da predlagatelj lahko vloži predlog le glede dejstev, ki jih kot zakonsko domnevo obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena (lastnik objekta na katerem je registriran poslovni naslov pravne osebe, ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu).
najemna pogodba – pisna oblika – podaljšanje najema za določen čas – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – povrnitev vlaganj
Povrnitev vlaganj najemniku ni pogoj za tožbo na izpraznitev stanovanja v primeru, ko ni podaljšanja najemna pogodba, sklenjena za določen čas.
Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
ugovor zoper sklep o izvršbi – dokaz z zaslišanjem strank – vabilo na zaslišanje – odločitev o dokaznem predlogu – paricijski rok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka proti sklepu o izvršbi ugovarjala, da ni prejela obvestila o zapadlosti dolga glavnega dolžnika in da izračun upnikove terjatve ni pravilen, bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s predlaganim dokazom toženkinega zaslišanja o tem odločiti. Ker toženka ni bila povabljena z vabilom na zaslišanje, sodišče prve stopnje pa o tem dokaznem predlogu na obravnavi ne v sodbi ni odločilo, je podana bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 76, 76/3, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37, 132, 132/1.
nepravdni postopek – sodna ureditev meje – vsebina predloga – označba udeleženca – neznani pravni nasledniki stanovanjske zadruge – sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka – podeljena sposobnost biti stranka – zahteva za odpravo pomanjkljivosti – izbris zadruge iz sodnega registra – singularno nasledstvo pred izbrisom – izbris podjetja iz sodnega registra – neobrazloženost – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če kot udeleženec postopka nastopa nekdo, ki to ne more biti, mora sodišče najprej zahtevati od tožeče stranke, naj popravi v tožbi (oz. v nepravdnem postopku v predlogu), kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. To lahko opusti le, če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, kar pa mora tudi obrazložiti.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – solastnina nepremičnin – solastniški delež na nepremičninah – obremenjene nepremičnine – odlog plačila sodne takse
Ker proces prestrukturiranja nepremičnega premoženja traja dalj časa, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe, kar je najdaljši čas, do katerega je taksno obveznost mogoče odložiti.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.
Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070930
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – določnost ugovora nadpolovičnega deleža – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženca v odgovoru na tožbo, da sodišče „tožnici iz tega naslova gotovo ne bi moglo in smelo priznati večjega deleža od kakšnega procenta“ zadoščajo za ugovor nadpolovičnega deleža.
Trditvena podlaga tožnika v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom je bila jasna – zatrjeval je, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna oblikovati in ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Če je bilo temu tako, je takšen posel neobstoječ oziroma ničen (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe) in ne izpodbojen, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v (edinih) razlogih za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka. V posledici zahtevka ni presojalo na uveljavljani dejanski in pravni podlagi tožbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodba v tem delu nima razlogov glede pravno odločilnih dejstev in se zato ne da preizkusiti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070897
ZD člen 30, 39, 40. OZ člen 82, 82/1, 299.
dedovanje - nujni delež ‒ prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - odplačnost pogodbe - določitev vrednosti darila - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - vrnitev darila - sklepčnost tožbe - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti
Sodišče je zmotno odločilo o oblikovalnem delu tožbenega zahtevka. Po 40. členu ZD nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, pač pa le relativne učinke: pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060870
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 216, 216/1. ZOZP člen 20a.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zlom leve petnice – povrnitev premoženjske škode – odškodnina iz naslova potnih stroškov – kilometrina – odločanje po prostem preudarku – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – tek zamudnih obresti
Utemeljena je graja višine odškodnine iz naslova potnih stroškov v znesku kilometrine po 0,37 EUR na kilometer. Pritožbeno sodišče je višino cene prevoza določilo z uporabo 1. odstavka 216. člena ZPP. Ob tem se je odločilo za ceno v višini 8 % litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov v času izdaje prvostopne sodbe, kar predstavlja znesek, ki ga kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kadar ne obstoji javni prevoz, dobijo javni uslužbenci. Glede na 562 km opravljenih poti v zvezi z zdravljenjem, predstavlja odmera za to postavko 60,69 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke za to vrsto škode neutemeljen, saj je odgovorna oseba dolžna izplačati zgolj takšen znesek odškodnine, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja, in s plačilom odškodnine oškodovanec ne sme biti neupravičeno obogaten. Ker tožnik ni podal trditev, da bi mu nastala višja škoda, kot je strošek bencina ob običajni porabi vozila 8 litrov na 100 km, do večjega zneska iz naslova potnih stroškov ni upravičen.
delitev solastne stvari - pravila delitve solastnine - načini delitve solastne stvari - fizična delitev - delitev v naravi - civilna delitev - izpolnitev zakonskih pogojev - velikost solastniških deležev - vrednost nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - ogled nepremičnine - nestrinjanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo, da fizična delitev stvari ni možna v skladu s solastniškimi deleži. Delitev v naravi bi bila mogoče le ob znatnih spremembah nepremičnine (predelave in investicije, s katerimi predlagateljica ne soglaša in bi bile povezane z visokimi stroški) in ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine oziroma tako, da bi nasprotna udeleženka v naravi dobila stvar v bistveno večjem deležu od njenega solastninskega deleža. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je sledilo predlogu predlagateljice, da ji pripade celotna nepremičnina, nasprotni udeleženki pa v denarju izplača njen 1/8 solastniški delež.
najemna pogodba – plačilo najemnine – izpraznitev in izročitev stanovanja
Res je bila drugo tožena stranka v najemni pogodbi dodana le kot uporabnik stanovanja, vendar je s tem posledično prevzela tudi obveznost plačila najemnine (člen „devetič“ najemne pogodbe). Zmotno je zato stališče, da s podpisom aneksa k najemni pogodbi ni prevzela (denarnih) obveznosti, kot so določene z najemno pogodbo. Ker svoj pravni položaj izvaja iz položaja prvo tožene stranke, pa je dolžna tudi drugo tožena stranka v istem roku izprazniti stanovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.