ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.
nepravdni postopek – etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – elaborat – primerna strokovna podlaga – pripombe na izvedensko mnenje – navedba verjetnega lastnika – namen – opredelitev samostojnih delov stavbe
Navedba verjetnega lastnika posameznega dela stavbe je le informativne narave in nima nobenega vpliva na dejansko lastnino, namenjena pa je pospešitvi in poenostavitvi postopka izdelave akta, ki bo pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti predlagatelj naveden kot verjetni lastnik oziroma lastnik spornih prostorov. Bistveno je, da so ti opredeljeni kot samostojni deli stavbe, o njihovi lastnini pa bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 210, 210/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper premoženje – odvzem motornega vozila – izbris iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po 210. členu KZ-1 spada v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje (23. poglavje KZ-1). Ker navedeno kaznivo dejanje iz kazenske evidence še ni izbrisano, obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060870
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 216, 216/1. ZOZP člen 20a.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zlom leve petnice – povrnitev premoženjske škode – odškodnina iz naslova potnih stroškov – kilometrina – odločanje po prostem preudarku – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – tek zamudnih obresti
Utemeljena je graja višine odškodnine iz naslova potnih stroškov v znesku kilometrine po 0,37 EUR na kilometer. Pritožbeno sodišče je višino cene prevoza določilo z uporabo 1. odstavka 216. člena ZPP. Ob tem se je odločilo za ceno v višini 8 % litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov v času izdaje prvostopne sodbe, kar predstavlja znesek, ki ga kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kadar ne obstoji javni prevoz, dobijo javni uslužbenci. Glede na 562 km opravljenih poti v zvezi z zdravljenjem, predstavlja odmera za to postavko 60,69 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke za to vrsto škode neutemeljen, saj je odgovorna oseba dolžna izplačati zgolj takšen znesek odškodnine, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja, in s plačilom odškodnine oškodovanec ne sme biti neupravičeno obogaten. Ker tožnik ni podal trditev, da bi mu nastala višja škoda, kot je strošek bencina ob običajni porabi vozila 8 litrov na 100 km, do večjega zneska iz naslova potnih stroškov ni upravičen.
povrnitev škode – neupravičena pridobitev – upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj – plačilo tujega dolga – tuj dolg – izognitev sili
Tožnik je plačal vtoževani znesek toženi stranki, čeprav je vedel, da ji sam tega zneska v nobenem primeru ne dolguje, ob dejstvu, da je tožena stranka zahtevala povračilo škode v višini 948,27 EUR od njegovega sina kot povzročitelja prometna nesreče in ne od njega. Glede na navedeno in ker ni podana nobena od izjem iz 191. člena OZ, tožnik ni upravičen zahtevati izpolnitve nazaj od tožene stranke.
ZPP člen 76, 76/3, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37, 132, 132/1.
nepravdni postopek – sodna ureditev meje – vsebina predloga – označba udeleženca – neznani pravni nasledniki stanovanjske zadruge – sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka – podeljena sposobnost biti stranka – zahteva za odpravo pomanjkljivosti – izbris zadruge iz sodnega registra – singularno nasledstvo pred izbrisom – izbris podjetja iz sodnega registra – neobrazloženost – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če kot udeleženec postopka nastopa nekdo, ki to ne more biti, mora sodišče najprej zahtevati od tožeče stranke, naj popravi v tožbi (oz. v nepravdnem postopku v predlogu), kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. To lahko opusti le, če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, kar pa mora tudi obrazložiti.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4, 301, 301/8. ZIZ člen 264, 264/2, 265.
sklep o preizkusu terjatev – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pravni interes – zavrženje tožbe – predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – ločitvena pravica – pogojna pridobitev ločitvene pravice
Odločilno je, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku priznana. Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvi, ki je predmet te pravde, že odločeno, s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno, kar je v skladu z načelom pravnega interesa.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064722
URS člen 35. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – izjave v TV oddaji – čast in dobro ime – subjektivna čast – objektivna čast – neresnično dejstvo – žaljivost neresničnih dejstev – očitek storitve kaznivega dejanja – kolovodja lumpenproletariata
Javno obtoževanje storitve kaznivega dejanja z uporabo slabšalnih in zaničevalnih izrazov o tožniku ob jasnem zavedanju toženca, da dokazov o udeležbi tožnika pri storitvi očitanega dejanja ni, nima podlage v zakonu, odstopa pa tudi od običajnih norm obnašanja in dobrih običajev. Neresničen očitek storitve kaznivega dejanja je že sam po sebi objektivno žaljiv in posega v ugled prizadetega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
Župnik, ki je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke, je tožencu osebno posodil najprej svoj denar, ki ga je imel privarčevanega, nato pa je tožencu posodil denar v lasti tožeče stranke.
odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini
Na podlagi 1. odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Ker sta dediča izjavi o odpovedi o dediščini podala šele v pritožbenem postopku, sta izjavi prepozni in zato ju pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 277, 277/1. ZPP člen 2, 394, 394/4.
odložni pogoj – ugotovitev obstoja pogojne ločitvene pravice – izpodbojni zahtevek – pravni interes za tožbo – obnova postopka – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Dejstvo, da je odložni pogoj postal nemogoč, ne pomeni pomanjkanja pravnega interesa kot procesne predpostavke, temveč se nanaša na pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, ob izpolnjevanju katerih bi bilo mogoče meritorno ugoditi zahtevku.
ZPP člen 212, 216, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - predlog za postavitev izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - umik dokaznega predloga
Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri izbiranju procesnega gradiva in je ne razbremenjuje dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga dokaze, na katere opira svoje zahtevke.
protipravnost – opustitev dolžne skrbnosti – profesionalna skrbnost – mokra tla – moker les – naključje – poškodba pri golfu
Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se zaveda, da les (tako kot večinoma vsaka druga površina), ko je moker, drsi. Vendar je to povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega ukrepanja. Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb tu ni prihajalo. Da kdaj pa kdaj komu na mokrih tleh spodrsne, je vsakdanje, večinoma (kot tu) pa gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
ZZZDR člen 132, 129, 129/a. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
znižanje preživnine
Da lahko sodišče poseže v pravnomočno odločitev o višini preživnine, mora najprej ugotoviti nastanek bistveno spremenjenih okoliščin na strani zakonca za plačilo preživnine ali upravičenca do preživnine.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070897
ZD člen 30, 39, 40. OZ člen 82, 82/1, 299.
dedovanje - nujni delež ‒ prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - odplačnost pogodbe - določitev vrednosti darila - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - vrnitev darila - sklepčnost tožbe - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti
Sodišče je zmotno odločilo o oblikovalnem delu tožbenega zahtevka. Po 40. členu ZD nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, pač pa le relativne učinke: pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi.