dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - izostanek z glavne obravnave - opravičljivi razlogi za izostanek - nenadna bolezen otroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja sodbe - stanje pred zamudo - razveljavitev odločb
Če bi držalo, da je mladoletni otrok zakonitega zastopnika tožene stranke nenadoma zbolel na dan, ko je bil razpisan narok, zaradi česar predhodno obvestilo sodišču ni bilo mogoče, otrokove bolezni pa tudi ni mogoče niti predvideti niti preprečiti, hkrati pa zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka zanj tudi ne bi bilo mogoče pravočasno najti ustreznega varstva, bi to lahko predstavljalo opravičljiv razlog za izostanke z glavne obravnave, na kateri je bilo predvideno zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke.
Izdana sodba ne predstavlja ovire za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico.
OZ člen 121, 121/1, 393, 393/1, 393/2, 435, 435/1. SZ-1 člen 65, 70, 70/2, 71, 71/2. SPZ člen 11, 37, 49, 49/1.
dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – pravni temelj terjatve – prodajna pogodba – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – posredovanje podatkov o etažnem lastniku – deljiva obveznost – merilo za razdelitev stroškov – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Prodaja toplote ali plina v zgradbi z več posameznimi deli ima lahko to posebnost, da dobavitelj ne more meriti, koliko je dobavil posameznemu etažnemu lastniku. Kupčeva obveznost (dolg) je ne glede na to deljiva, saj je denarna. Če je dejanski položaj takšen, opredeljuje dobaviteljevo terjatev do posameznega etažnega lastnika tudi merilo, na temelju katerega se razdeli skupna obveznost etažnih lastnikov in se določi del, ki odpade na posameznega etažnega lastnika.
Da bi utemeljila svojo terjatev, bi morala tožeča stranka med drugim navesti tudi, kakšno je bilo merilo in kakšne so bile spremenljivke, ki so vplivale na delitev obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081062
ZASP člen 46, 48, 48/1, 48/1-4, 51, 168, 168/3. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 315, 315/1.
materialne avtorske pravice – dopustni posegi v avtorsko delo – citat – pravica do obveščenosti – predelava avtorskega dela – uporaba fotografije iz sekvence filma – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – civilna kazen – razpravno načelo – vmesna sodba
Predelava avtorskega dela že pojmovno ni združljiva z dopustnim posegom v smislu citata iz 51. člena ZASP. Že iz tega razloga uporabo fotografije iz sekvence filma tožeče stranke „H.“ na naslovnici in v članku revije ... ni mogoče opredeliti kot uporabo (dopustnega) citata avtorskega dela tožeče stranke. Takšnega posega v tuje avtorsko delo ni mogoče opredeliti niti v smislu dopustnega posega proste uporabe avtorskega dela zaradi zagotavljanja pravice do obveščenosti, torej kot uporabo dnevnih novic in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila.
najemna pogodba – pisna oblika – podaljšanje najema za določen čas – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – povrnitev vlaganj
Povrnitev vlaganj najemniku ni pogoj za tožbo na izpraznitev stanovanja v primeru, ko ni podaljšanja najemna pogodba, sklenjena za določen čas.
osebni stečaj – začetek osebnega stečaja – stroški pravdnega postopka
Ker toženka ni izkazala, da pravdni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo z izpodbijanim sklepom, niso nastali po začetku osebnega stečaja nad toženko, jih mora toženka tožeči stranki povrniti v skladu z določbo 354. člena ZFPPIPP.
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, pri čemer podpisane izjave o odpovedi dediščini ni potrebno overiti. Le če bi sodišče dvomilo v pristnost izjave, bi lahko zahtevalo njeno overitev.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 76, 76/3, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37, 132, 132/1.
nepravdni postopek – sodna ureditev meje – vsebina predloga – označba udeleženca – neznani pravni nasledniki stanovanjske zadruge – sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka – podeljena sposobnost biti stranka – zahteva za odpravo pomanjkljivosti – izbris zadruge iz sodnega registra – singularno nasledstvo pred izbrisom – izbris podjetja iz sodnega registra – neobrazloženost – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če kot udeleženec postopka nastopa nekdo, ki to ne more biti, mora sodišče najprej zahtevati od tožeče stranke, naj popravi v tožbi (oz. v nepravdnem postopku v predlogu), kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. To lahko opusti le, če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, kar pa mora tudi obrazložiti.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – solastnina nepremičnin – solastniški delež na nepremičninah – obremenjene nepremičnine – odlog plačila sodne takse
Ker proces prestrukturiranja nepremičnega premoženja traja dalj časa, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe, kar je najdaljši čas, do katerega je taksno obveznost mogoče odložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
Trditvena podlaga tožnika v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom je bila jasna – zatrjeval je, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna oblikovati in ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Če je bilo temu tako, je takšen posel neobstoječ oziroma ničen (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe) in ne izpodbojen, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v (edinih) razlogih za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka. V posledici zahtevka ni presojalo na uveljavljani dejanski in pravni podlagi tožbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodba v tem delu nima razlogov glede pravno odločilnih dejstev in se zato ne da preizkusiti.
odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini
Na podlagi 1. odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Ker sta dediča izjavi o odpovedi o dediščini podala šele v pritožbenem postopku, sta izjavi prepozni in zato ju pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.