izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je potrebno v situaciji, ko izvedenec poda vrednost poslovnega deleža, upoštevati sredinsko vrednost in zavrača pritožbeno stališče, da je prava vrednost poslovnega deleža samo tista, ki je v razponu najvišja. Če delež oceni izvedenec in pojasni, da se vrednost družbe oceni vedno v razponu, potem je prava vrednost vsaka vrednost iz te lestvice in v primeru sodnega določanja prave vrednosti, je nedvomno pravilno, da se upošteva srednja vrednost. Pri tem je namreč potrebno upoštevati oba udeleženca in interese obeh udeležencev in sicer tako družbenika, ki je izstopil iz družbe in družbe, ki je dolžna poslovni delež izplačati in doseči uravnotežen položaj, kar pa je možno le z upoštevanjem srednje ocenjene vrednosti.
prodaja nepremičnine – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – prevzem premoženja s strani upnika
Predpostavka, da se premoženje prenese zgolj enemu ločitvenemu upniku, je, da so bili vsi ločitveni upniki seznanjeni s tem, da gre za neunovčljivo premoženje, s čimer bi se ob neizdaji soglasja k prevzemu tega premoženja odpovedali upravičenju iz ločitvene pravice na tem premoženju. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče brez zakonske podlage istočasno pozivalo ločitvena upnika k izdaji soglasja k prodaji in ju preko stečajnega upravitelja pozivalo, da se izjasnita glede prevzema premoženja, soglasje k prevzemu premoženja zgolj s strani pritožnika ne more imeti za posledico izgubo upravičenj drugega ločitvenega upnika, ki se je odzval na poziv sodišča k izdaji soglasja o prodaji nepremičnine.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika – dovolitev poslovanja – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – izvedljivost poslovnega načrta – verjetnost poslovanja z izgubo
Dvom v izvedljivost poslovnega načrta izhaja ravno iz okoliščine, da dolžnik ne izkazuje niti izkušenj niti izobrazbe z vodenjem podjetja, načrtuje pa tako poslovanje, ki bo terjalo za vsa tista dela, ki jih dolžnik sam ne bo mogel opravljati, delo s pogodbenimi podizvajalci.
Predvsem dolžnik v predlogu ni pojasnil, kakšna bo višina stroška dela podizvajalcev in računovodskih storitev.
URS člen 22, 156. SZ-1 člen 27, 27/2, 30, 30/1, 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/2.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – neveljavnost pogodbe – delitev stroškov – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena, ter da mora v takem primeru ključ delitve stroškov temeljiti na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0070896
ZKP člen 18, 110, 110/1, 148, 164, 220. OZ člen 148, 148/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
povrnitev premoženjske škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost države – zaseg vozila med kazenskim postopkom – neprimerno skladiščenje vozila – protipravnost ravnanja – navadna škoda – izguba vrednosti vozila – staranje (amortizacija) vozila – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – škoda zaradi nemožnosti prodaje vozila
Ravnanja stranskega intervenienta (kot pogodbenega shranjevalca stvari) sodijo v sfero države, zaradi česar so njegove opustitve stvar notranjega razmerje med njim in toženko. Tožnika to ne zadeva. Vprašanje, kdo od njiju je opustitve zagrešil, je nerelevantno. Bistvena je ugotovitev, da je tožniku pravno relevantna škoda (v zvezi s poškodbami v notranjosti vozila zaradi neprimernega skladiščenja) nastala v sferi (delovanja) toženke.
Delovanje pristojnega organa v skladu z zakonskimi pooblastili ne more pomeniti protipravnega dejanja in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti toženke (države). Tega ne spremeni niti dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku (v katerem so bila takšna dejanja pristojnih organov v skladu z zakonskimi pooblastili opravljena) nato oproščena obtožbe.
Manjvrednost vozila, do katere je prišlo (zgolj) zaradi staranja (amortizacije) vozila, ne predstavlja škode, ki bi bila posledica (protipravnega) zasega. Pravno relevantno (premoženjsko) škodo nastalo zaradi njega predstavljata škoda (stroški) zaradi nemožnosti uporabe vozila (ki je tožnik ne uveljavlja) in škoda, nastala zaradi nemožnosti prodaje vozila v času trajanja protipravnega odvzema.
odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini
Na podlagi 1. odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Ker sta dediča izjavi o odpovedi o dediščini podala šele v pritožbenem postopku, sta izjavi prepozni in zato ju pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
OZ člen 121, 121/1, 393, 393/1, 393/2, 435, 435/1. SZ-1 člen 65, 70, 70/2, 71, 71/2. SPZ člen 11, 37, 49, 49/1.
dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – pravni temelj terjatve – prodajna pogodba – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – posredovanje podatkov o etažnem lastniku – deljiva obveznost – merilo za razdelitev stroškov – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Prodaja toplote ali plina v zgradbi z več posameznimi deli ima lahko to posebnost, da dobavitelj ne more meriti, koliko je dobavil posameznemu etažnemu lastniku. Kupčeva obveznost (dolg) je ne glede na to deljiva, saj je denarna. Če je dejanski položaj takšen, opredeljuje dobaviteljevo terjatev do posameznega etažnega lastnika tudi merilo, na temelju katerega se razdeli skupna obveznost etažnih lastnikov in se določi del, ki odpade na posameznega etažnega lastnika.
Da bi utemeljila svojo terjatev, bi morala tožeča stranka med drugim navesti tudi, kakšno je bilo merilo in kakšne so bile spremenljivke, ki so vplivale na delitev obveznosti.
Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081455
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - posebna pritožba ni dovoljena - razlogi za izločitev izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Sklep sodišča o tem, da se zahtevajo dodatna pojasnila (dopolnitev izvedenskega mnenja), je sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza. Zoper sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza, ni posebne pritožbe.
Razlogi za izločitev izvedenca so isti kot za izločitev sodnika. Razlogi praviloma predpostavljajo, da obstaja med sodnikom in stranko, ali sodnikom in katerim drugim udeležencem postopka, kakšna povezava osebnega značaja, ki je obstajala še preden se je zahtevala izločitev, in zaradi katere je lahko sodnik pristranski. Značilni primeri takšne povezave so sorodstvena razmerja in prijateljstvo ali sovraštvo. Izločitveni razlog je tudi predhodno odločanje v postopku.
porok – poroštvo – zaveza kot porok in plačnik – preložitev naroka – zdravniški pregled – pričakovana zadržanost zaradi bolezni
Toženec ni zatrjeval, da se naroka ni udeležil, ker je bila bolezen oziroma poškodba nenadna in nepredvidljiva, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je imel zadosti časa, da si zagotovi zastopanje po pooblaščencu. Če gre za pričakovano zadržanost zaradi bolezni, od stranke ni pretirano pričakovati, da bo dala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč.
ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/6, 106a, 106a/2, 129, 129a.
stiki – otrokova največja korist – skupno starševstvo – nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu – preživnina – nadomeščanje stikov – določitev stalnega prebivališča otroku
Slabše kot je sporazumevanje (med staršema), bolj podrobno sodišče določi stike.
Odločitev o tem, da se zaradi bolezni odpadli stiki ne nadomeščajo, ni niti potrebna niti smiselna, saj je treba pritrditi pritožniku o spornosti predpostavke, da bi stik vsakič v primeru bolezni odpadel.
Sodišče mora preizkusiti izvedensko mnenje vsaj toliko, kot lahko v okviru svojega omejenega strokovnega znanja, vendar konkretno. V vsakem primeru mora mnenje preizkusiti glede tega, ali je popolno in brez nasprotij, logično, ali so v njem navedene okoliščine, na katerih temelji mnenje, ali je transparentno glede uporabljenih (morebiti celo znanstvenih) meril, ali je mogoče razmisleke (miselni proces) izvedenca sploh razbrati iz samega mnenja. Ker pa sodišče nima strokovnega mnenja za popolni preizkus izvedenskega mnenja, se mora v določeni meri zanesti na izvedenčevo mnenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082566
ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
začasne odredbe v družinskih sporih – otrokova največja korist – nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu
Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka oziroma pogojuje začasno zaupanje otroka enemu ali drugemu staršu samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta – solastnina – upravljanje s stvarjo – posel rednega upravljanja – nujen posel rednega upravljanja – nepravdni postopek
Čiščenje skupnega kanalizacijskega jaška predstavlja posel, ki je nujen za vzdrževanje nepremičnine, zato gre v obravnavani zadevi za zahtevek solastnika po 4. odstavku 67. člena SPZ, o katerem je treba odločiti po pravilih nepravdnega postopka.
Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
ugovor zoper sklep o izvršbi – dokaz z zaslišanjem strank – vabilo na zaslišanje – odločitev o dokaznem predlogu – paricijski rok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka proti sklepu o izvršbi ugovarjala, da ni prejela obvestila o zapadlosti dolga glavnega dolžnika in da izračun upnikove terjatve ni pravilen, bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s predlaganim dokazom toženkinega zaslišanja o tem odločiti. Ker toženka ni bila povabljena z vabilom na zaslišanje, sodišče prve stopnje pa o tem dokaznem predlogu na obravnavi ne v sodbi ni odločilo, je podana bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.