Ni pomembno, ali je sedanji direktor seznanjen z določenimi okoliščinami in kdaj je do tega prišlo. Stranki sami in njeni takratni direktorici so bila ta dejstva znana že med postopkom do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, torej v prejšnjem postopku, zato vsa dejstva, ki jih drugotožena stranka navaja kot nova, zanjo niso nova, čeprav so morda nova za njenega sedanjega družbenika in direktorja.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 člen4, 4/6, 6, 14, 16. ZIZ člen 42, 42/1.
izdaja evropskega plačilnega naloga - zamudna sodba - potrdilo o izvršljivosti
Zamudno sodbo P 171/2004 z dne 13. 4. 2004, lahko kot izvršilni naslov potrdi le sodišče, ki jo je izdalo, to je pravdno sodišče in v izvršilnem postopku o izdaji EIN za predmetno zamudno sodbo ni mogoče odločati, saj ni podana stvarna pristojnost.
postopek prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - uveljavljanje navadne terjatve v sodnem postopku - priznana terjatev v postopku zaradi insolventnosti - končni seznam preizkušenih terjatev - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave
Iz končnega seznama preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko izhaja, da se stečajni upravitelj o terjatvi tožene stranke ni izjavil, kar pomeni, da ne velja za priznano, posledično pa tudi ne za ugotovljeno v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko. Kot tako jo je tožeča stranka upravičena uveljavljati v sodnem postopku.
stečaj koncesionarja – razlastitev – žičniške naprave – določitev vrednosti objektov in naprav koncesije – odločitev o višini in roku plačila objektov in naprav koncesije ter o zadržanju dela tega plačila – pristojnost sodišča – kontradiktornost postopka – nadomestilo – odločbe
Iz določila 7. odstavka 32. člena ZŽNPO je jasno razvidno, da o višini nadomestila in roku njegovega plačila lahko odloči le stečajno sodišče (upoštevati je treba, da je bil ZŽNPO sprejet v letu 2003, ko je v stečajnih zadevah pred sodiščem prve stopnje odločal stečajni senat, sedaj pa je to stečajni sodnik), ki pri tem nikakor ne izdaja soglasja upravitelju.
Značilnost stečajnega postopka je, da ta, ko gre za glavni postopek, postane kontradiktoren šele z vložitvijo pritožbe. Poleg tega je pritožnik izpostavil določene tehtne pomisleke, na katere mora najprej odgovoriti sodišče prve stopnje, za kar bo seveda potrebna dopolnitev upraviteljevega predloga in izjasnitev pritožnika.
spor majhne vrednosti – pasivna legitimacija – pomanjkljiva trditvena podlaga
Toženec je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ne more biti dolžnik in plačnik verodostojne listine z dne 4. 3. 2008, ki jo je tožeča stranka opredelila kot podlago za izdajo sklepa o izvršbi, to pa utemeljil s tem, da kot samostojni podjetnik nastopa šele od 1. 4. 2011. Tožeča stranka je nato v dopolnitvi tožbe navedla, da je toženec kot samostojni podjetnik naročil izdelavo tiskovin, v dokaz izročitve naročenega blaga pa je priložila dobavnico št. 616 z dne 3. 3. 2008. Do toženčevega ugovora se je opredelila s pojasnilom, da izbris toženca iz Poslovnega registra v ničemer ne vpliva na njegovo obveznost plačila. Ob taki trditveni podlagi tožeče stranke je že pred tem podani ugovor pasivne legitimacije povsem zadostoval za zavrnitev zahtevka.
dodatni sklep o dedovanju ‒ pozneje najdeno premoženje ‒ zavrženje predloga ‒ vezana denarna sredstva ‒ predmet pravnomočnega sklepa o dedovanju ‒ uveljavljanje pravic v pravdnem postopku
Pri vezanih denarnih sredstvih, ki so bila po sprostitvi nakazana na bančni račun zapustnika, ne gre za pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini. Četudi so bila denarna sredstva nakazana na računu zapustnika le na dan 16. 10. 2009 in takoj prenakazana na bančni račun vdove, so bila še vedno predmet pravnomočnega sklepa o dedovanju. Tudi ne drži, da se zanje ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, saj sta zanje nedvomno vedeli zapustnikova vdova in hči.
Pravdni stranki bi se načeloma v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorili o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP, vendar pa je tožena stranka zatrjevani dogovor zanikala, tožnik, na katerem je bilo dokazno breme, pa v dokaz obstoja dogovora ni ponudil nobenega dokaza. Zato je sodišče prve stopnje tožniku, ki je tožbe ni umaknil zaradi izpolnitve, pravilno naložilo, da je toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082008
SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 115, 116, 116/1, 116/1-1. ZPP člen 184, 184/2, 184/3.
spor majhne vrednosti – stroški obratovanja in vzdrževanja poslovne stavbe – ključ delitve – posel izrednega upravljanja – soglasje – soglasje vseh etažnih lastnikov – pogodba o medsebojnih razmerij – sprememba tožbe – eventualna kumulacija – navidezni podredni zahtevek – sprememba pravne kvalifikacije – neprava sprememba tožbe
Sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov (konkretno v pravico vsakega posameznega etažnega lastnika, da odloča o načinu in posledično višini obremenitve svoje nepremičnine) in zato posel izrednega upravljanja za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov).
Tudi v sporih majhne vrednosti je sprememba tožbe dovoljena vse do konca glavne obravnave. V takem primeru ima tožeča stranka pravico navajati nova dejstva in predlagati dodatne dokaze. Vendar pa navedeno velja le v primeru, če tožeča stranka spremeni istovetnost zahtevka, poveča obstoječi zahtevek ali uveljavlja drugi zahtevek poleg obstoječega.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – sklep o začetku odpusta obveznosti – nestrinjanje dolžnika
Dolžnik v pritožbi zoper sklep o začetku odpusta obveznosti (razen trditve, da ni insolventen) ne navaja nobenih drugih razlogov, s katerimi bi nasprotoval sklepu o začetku odpusta obveznosti. Izjavlja le, da ne želi odpusta obveznosti in zagotavlja, da bo svoje obveznosti do upnikov poravnal v celoti. Navedeno pa ni ovira za postopek odpusta obveznost, saj se le-te spremenijo v naturalno, dolžnik pa jih še lahko izpolni.
Obvezne sestavine pritožbe določa 335. člen ZPP, medtem ko sta nujni sestavini samo dve - navedba sodbe, zoper katero se vlaga pritožba, in podpis pritožnika. Brez podpisa je pritožba nepopolna, kot taka nesposobna za vsebinsko obravnavo in bi jo lahko zavrglo že sodišče prve stopnje.
osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja – predlog dolžnika za začetek osebnega stečaja – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – nasprotovanje dolžnika – zmota pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka
Iz dolžnikove izjave na naroku in iz predloženih podatkov izhaja, da dolžnik svojih obveznosti že dalj časa ni sposoben poravnati, saj za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega trikratnik njegovih prejemkov, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je trajneje nelikviden.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2, 28/2-11, 28/2-12.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – upravičenost do denarne socialne pomoči – razlogi, ki izključujejo upravičenost do denarne socialne pomoči – prestajanje zaporne kazni – pripor – domneva nedolžnosti
Osebo v priporu ščiti domneva nedolžnosti, ki se lahko razteza tudi preko meja kazenskega postopka. Pritožnika do morebitne pravnomočne obsodilne sodbe ni moč (o)kriviti, da je sredstva za preživljanje izgubil iz razlogov na svoji strani. Ker prihodki pritožnika ne dosegajo 269,20 EUR in niso podani razlogi iz 1. odstavka 28. člena ZSVarPre, bi bil pritožnik upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, če bi zanjo zaprosil, s tem pa je utemeljen tudi njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse.
SPZ člen 143. ZIZ člen 12, 170, 198, 198/4, 207, 207/3, 207/4. ZZK-1 člen 5, 7.
vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje - vrstni red zastavnih pravic - priglasitev terjatve in zastopanje na razdelitvenem naroku kot potrebna stroška - ločitev stroškov premičninske in nepremičninske izvršbe
Napako, do katere je prišlo, bi bilo potrebno odpraviti v zemljiškoknjižnem postopku, z zakonom dopuščenimi pravnimi sredstvi. V izvršilnem postopku, v katerem je izvršilno sodišče glede na prirejeno razmerje izvršilnega in zemljiškoknjižnega postopka vezano na stanje v zemljiški knjigi, omenjene napake ni mogoče sanirati.
izvršba na nepremičnine - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo
V skladu z 32. in 168. členom ZIZ sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino, če je kot lastnik le-te v zemljiški knjigi vpisan dolžnik. Sklep o izvršbi se zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ in prvi odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1), vpis pa ima za posledico pridobitev hipoteke na nepremičnini v korist upnika (87. člen ZZK-1).
pravdna sposobnost - pomanjkanje pravdne sposobnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - izvedba naroka
Trditve (brez predložitve ustreznih dokazov), „da toženka zaradi resne akutne diagnoze in težjega zdravstvenega stanja s trajno invalidnostjo ni pravdno sposobna“, ne izkazujejo toženkinega pomanjkanja pravdne sposobnosti.
spor majhne vrednosti - zahteva stranke za razpis naroka
Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka, predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič pa takšni izrecni zahtevi ne ustreza. Sodišče prve stopnje je ob izostanku izrecne zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne.
zadostna opredeljenost oz. določnost dajatvenega zahtevka - izvršljivost sodne odločbe - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - zavrženje tožbe kot nepopolne
Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek - ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti. Postopanje izvršilnega sodišča temelji na načelu stroge formalne legalitete, zato opredelitev tožbenega zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Pri nepopolnosti tožbe mora sodišče ravnati v skladu z določbo 108. člena ZPP, za odpravo dvoma o pravi vsebini tožbenega zahtevka pa pridejo v poštev tudi ukrepi materialnega procesnega vodstva (tudi še na narokih za glavno obravnavo), ne le vrnitev tožbe v popravo. Dvom se namreč lahko pojavi tudi kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060854
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - specifikacija računa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka opravlja odvetniško dejavnost v Avstriji, kjer je tudi njen sedež, zato mora sodišče prve stopnje na podlagi Uredbe (ES), št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008, najprej ugotoviti, ali bo za presojo spornega razmerja uporabilo slovensko ali avstrijsko pravo. Ker se do teh okoliščin doslej ni opredelilo, odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.