OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00042186
SZ-1 člen 103, 103/3, 104.
odpoved najemne pogodbe - opomin na plačilo najemnine - rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - finančno stanje dolžnika - subvencioniranje najemnine
Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v opominu dodeljeni 15-dnevni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR iz naslova neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ne predstavlja primernega roka za odpravo navedenega odpovednega razloga v luči določila tretjega odstavka 103. člena SZ-1.
Namen določitve primernega roka v opominu je brez dvoma ta, da ima najemnik v določenem roku realno možnost odpraviti odpovedni razlog. Tožeča stranka bi torej glede na višino dolga in ob tem, da ji je nesporno znan finančni položaj toženca, da torej toženec prejema le 400,00 EUR pokojnine, da je že upravičen do subvencije neprofitne najemnine in da ni kreditno sposoben, morala tožencu v opominu določiti daljši rok za odpravo odpovednega razloga.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o posredovanju - izplačilo nagrade - razlaga pogodbe - variabilni del cene - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - dovoljenje Banke Slovenije
Ob tehtanju, ali je bilo s terminom „prevzem kontrolnega deleža delnic banke“ iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o posredovanju mišljeno zgolj imetništvo delnic v obsegu kontrolnega deleža, ali pa ta termin implicira tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije, se kot bolj verjetna (vsaj v tej fazi postopka) kaže zadnja razlaga. Njej v prid govori dejstvo, da je družba S. d. o. o. (od katere je tožeča stranka odkupila terjatev) obveznost pridobitve dovoljenja Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža, kot tudi, da je pri Banki Slovenije potem dejansko začela pridobivati to dovoljenje (če bi za izplačilo nagrade zadoščal že določen obseg delnic, potem ni logično, zakaj bi se družba S. d. o. o. s tem ukvarjala oziroma bi dovoljenje Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža). Poleg tega je verjetneje, da je bil cilj Pogodbe o posredovanju pridobitev zakonitega kontrolnega deleža. Takšen pa je lahko kontrolni delež le, če je bilo zanj pridobljeno dovoljenje Banke Slovenije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037026
OZ člen 6, 6/2, 131, 153, 153/3, 171, 171/1, 174, 174/1, 179.. ZDR-1 člen 33, 34, 45, 179, 202.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 52, 52/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 66.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - krivdna odškodninska odgovornost - varni delovni pogoji - odklonitev dela - soprispevek oškodovanca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - subjektivni zastaralni rok
V skladu s 45. členom ZDR-1 mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravice in dolžnosti delodajalca in delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja ZVZD-1. Temeljno načelo ZVZD-1 je, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom in mora v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo stopnjo varnosti pri delu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1).Tožena stranka kot delodajalec, ki se profesionalno ukvarja z urjenjem vojakov, bi morala pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti izkazati večjo skrbnost od običajne. Tožena stranka je tista, ki bi morala v konkretnem primeru izvajati redne preglede pehotnih ovir v vojašnici in te ovire tudi ustrezno in redno vzdrževati. Gre za razumne varnostne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja delavcev - vojakov in preprečevanje njihovih poškodb.
Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, v načelu predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za ugotovitev njegovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju je opravljati delo po navodilih delodajalca (33. in 34. člen ZDR-1). Poleg tega tožnik, ki ni usposobljen za preverjanje kakovosti protizdrsne podlage na ovirah, ni mogel sam oceniti, ali je premaz obrabljen. Ker se posledično tožnik ni zavedal in se niti ni mogel zavedati nevarnosti zdrsa pri izvedbi vaje, ni bilo od njega mogoče zahtevati, da bi izdani ukaz izvedbe vaje odklonil. Njegov soprispevek iz navedenega razloga tako ni podan.
podjemna pogodba - popravilo stvari - traktor - stroški hrambe - obseg dela - dogovor o obsegu dela - višina plačila - cena ni določena - vrednost del - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - izvedenec ustrezne stroke
Ker gre pri vprašanjih, katera dela in material, zlasti pa koliko ur je tožnik potreboval za končni rezultat oziroma odpravo napak ter kakšna je običajna cena oziroma vrednost izvršenih popravil za tako vrsto posla, za strokovna vprašanja s področja kmetijske mehanizacije, je sodišče postavilo sodnega izvedenca.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo sodnega izvedenca avtomobilske stroke S. S. kršilo določbe ZPP, ki urejajo dokazovanje z izvedencem. Drži, da sodni izvedenec S. S. ni izvedenec za kmetijsko mehanizacijo, ampak izvedenec avtomobilske stroke. Glede na določbe 245. člena ZPP se izvedenci res primarno določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, vendar lahko sodišče glede na okoliščine primera postavi tudi sodnega izvedenca, ki ni nujno imenovan prav za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, ki se ugotavljajo z izvedencem. V obravnavni zadevi so obstajale utemeljene okoliščine za postavitev izvedenca druge, kmetijski mehanizaciji primerljive stroke. Z njimi je bil tožnik seznanjen.
ZD člen 194, 194/5, 195. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 5/1, 22, 23, 24.
država zadnjega prebivališča zapustnika - oporoka - izključna pristojnost - dogovor med dediči - izbirna pristojnost
Glede na pritožbeno navedbo, da je zapustnik dediču D. B. ob predaji oporoke povedal, da ima izrecno željo, da se zapuščinski postopek opravi pred slovenskim sodiščem, in tudi omenil, da je to željo izrazil v oporoki, obstaja verjetnost, da je zapustnik v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena Uredbe za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njem, izbral pravo države, katere državljanstvo je imel v času izbire ali ob smrti. V tem primeru bi torej dediči skladno s 5. členom Uredbe lahko sklenili dogovor o izbiri sodišča na način, kot je predpisan v drugem odstavku tega člena. Že iz razloga, da imajo dediči možnost skleniti tak dogovor, sploh pa iz razloga ekonomičnosti, je smiselno, da sodišče prve stopnje najprej pozove dediča D. B., da predloži oporoko, in da jo v skladu z določbo petega odstavka 194. člena in 195. členom Zakona o dedovanju (ZD) odpre in prebere ter na ta način izve, ali je zapustnik v oporoki navedel izbiro prava in o tem obvesti dediče zaradi morebitne sklenitve že navedenega dogovora o izbiri sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037809
ZPP člen 80, 82, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42, 62, 62/3. DZ člen 239, 239/3, 267, 267/2, 268.
pravdna sposobnost stranke - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zloraba instituta - neopredelitev do odločilnih dejstev - narava postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba višine preživnine
Samo v primerih, ko je treba v postopku hitro zavarovati pravice stranke, je dopustno postaviti skrbnika za posebni primer. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Takšne osebe je treba postaviti pod skrbništvo.
OZ člen 190, 190/3, 191, 193. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
neupravičena obogatitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - pravica zahtevati nazaj - vložena revizija - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - spregled pravno relevantnih dejstev - nedovoljene pritožbene novote - odvetniška tarifa - vrednost točke
Sodna praksa zahtevo iz 191. člena OZ (pridržanje pravice zahtevati nazaj) enači z vložitvijo izrednega pravnega sredstva. Izrecno podana izjava o pridržanju pravice zahtevati nazaj v tem primeru zato ni (bila) potrebna. To velja ne glede na dejstvi, da je bilo plačilo izvedeno že dne 5. 6. 2015, revizijo pa je tožeča stranka vložila (šele) 29. 6. 2015.
Ker je sodišče prve stopnje glede na svoje materialnopravno stališče dejstvo prejema sodbe štelo za bistveno, navedbe v zvezi s tem pa je očitno spregledalo, je očitek o bistveni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
V primeru, kadar se vrača tisto, kar je bilo pridobljeno na podlagi pravnomočne sodbe višjega sodišča, ki jo je kasneje razveljavilo revizijsko sodišče, je v skladu s 193. členom OZ treba šteti, da obogatena stranka postane nepoštena s trenutkom, ko se seznani z odločbo, ki razveljavlja pravnomočno sodbo višjega sodišča, na podlagi katere je prejela plačilo.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo za odvetniške storitve, ki so bile opravljene v času veljavnosti 'stare odvetniške tarife' pri preračunu v EUR upoštevati višino tarife 0,459 EUR, le za zastopanje na naroku pa po novi vrednosti odvetniške točke, ki velja od 6. 4. 2019 dalje.
pravočasnost ugovora - zavrženje prepoznega ugovora - zamuda roka za ugovor
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku.
ZSPJS člen 24.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
položajni dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.
ZDR-1 člen 36, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 130, 130/1.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - goljufija
Na podlagi 9. člena pogodbe o zaposlitvi in 36. člena ZDR-1 je bila tožnica dolžna delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vključno z vsemi spremembami podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podatek o naslovu prebivališča pomemben že z vidika vročanja pisanj delodajalca, kadar se delavcu pisanje ne more vročiti na delovnem mestu. Prav tako mora, v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1, delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in pri povračilu stroškov v zvezi z delom velja osnovno načelo, da delavcu pripada povračilo le, če mu stroški dejansko nastanejo. Ker kraj bivanja ni vedno kraj, od koder se delavec dejansko vozi na delo in ker je delavec upravičen le do povračila dejanskih stroškov prevoza, mora delavec delodajalcu, na podlagi 36. člena ZDR-1, sporočiti vse spremembe podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je ni obvestila o spremembi dejanskega prebivališča in naslova, od koder tožnica prihaja na delo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali je tožnica v času zaposlitve pri toženi stranki spremenila naslov, od koder je prihajala na delo, in o tem ni obvestila tožene stranke.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da jih mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali. Med takšne listinske dokaze ni mogoče šteti zapisa na naroku, ki je nastal zaradi nesporazuma med dediči in sodiščem.
Za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon pravil ne predpisuje. Pravica katere stranke je verjetnejša, mora sodišče presoditi glede na okoliščine konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036954
ZVPot člen 1, 21, 21c, 21č. OZ člen 110, 110/3, 111, 299, 482, 482/2. ZPP člen 2, 182, 285, 325.
pogodba o finančnem leasingu - predmet pogodbe - traktor - obveznost leasingodajalca - prodajalec - tretja oseba - skrita napaka - nemožnost uporabe - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek - razveza prodajne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - stroški najema - sodba presenečenja - ugovor aktivne legitimacije - elementi prodaje na obroke - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - pričakovana lastninska pravica - vzajemnost pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - odstopno upravičenje - oblikovalno upravičenje - prenehanje pogodbe - načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - višina odškodnine - pravočasnost ugovora - vsebina vloge - soprispevek k nastanku škode - škoda zaradi zaupanja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prekluzivni rok za sodno varstvo - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - materialno procesno vodstvo - popolna odškodnina - navadna škoda - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - predlog za dopolnitev sodbe
Ugotov aktivne legitimacije ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve tožbe „ekonomska lastnica“, ki je nosila vse tipične rizike lastnika, med drugim vprašanje pravilnega delovanja stvari. Pričakovanje tožnice, ki je imela traktor v posesti od sklenitve prodajne pogodbe in ki je obroke leasinga redno plačevala, je bilo v fazi predstopnje k polni (lastninski) pravici, saj ji prenosa lastninske pravice na traktorju leasingodajalec ni mogel več preprečiti. Le še od njenega lastnega ravnanja (pravočasnega plačila vseh leasing obrokov) je bilo odvisno, ali bo postala lastnica. Utemeljeno podlago za vložitev tožbe v svojem imenu zoper toženca kot prodajalca traktorja sta torej predstavljala tožničina pravica v pričakovanju, ki se je s plačilom vsakega obroka povečevala, in izrecno pisno soglasje leasingodajalca, da lahko uveljavlja zahtevke, ki izhajajo iz garancije za brezhibno delovanje stvari, ter zahtevek za razvezo kupne pogodbe in vrnitev kupnine.
Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, zato ga za učinkovanje kupcu ni treba uveljavljati sodno. Lahko pa ga, a v tem primeru mora vložiti oblikovalno tožbo. Ugotovitvena tožba kupcu ne nudi ustreznega pravnega varstva. Tožnica, ki ni zatrjevala (in dokazovala) svojega predpravdnega odstopa od prodajne pogodbe, je pravilno vložila oblikovalno tožbo. Izkoristila je tudi možnost hkratnega uveljavljanja oblikovalnega in dajatvenega zahtevka (ki je posledica utemeljenosti prvega) v isti pravdi v skladu s 182. členom ZPP.
Toženec vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni postavil nobenih ugovorov v zvezi z višino škode, katere povrnitev je tožnica zahtevala v tožbi. Ugovore glede višine zahtevka je toženec prvič podal na naroku dne 15. 10. 2015, ko se je opredelil do razširitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno neutemeljeno štelo toženčeve ugovore v zvezi z višino škode za pravočasne tudi glede odškodninskega zahtevka iz (prvotne) tožbe, zaradi česar je neustrezno enotno obravnavalo utemeljenost zahtevka iz tožbe in razširjenega zahtevka. Toženec nima prav, da je bil že v ugovoru v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti vsebovan ugovor v zvezi z višino.
Tožnica lahko uveljavlja odškodnino zaradi nemožnosti uporabe traktorja šele od trenutka, ko je zahtevala popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve (drugi odstavek 21.c člena ZVPot) oziroma od trenutka, ko je seznanila toženca z napako. Zamejitev škode sodišču nalaga pravilna uporaba materialnega prava, zato za svojo odločitev tovrstnega toženčevega ugovora ni potrebovalo, kot to zmotno meni tožnica v pritožbi. Pri odškodnini zaradi nemožnosti uporabe stvari gre za škodo zaradi zaupanja, zato lahko povrnitev te škode iz naslova garancije po ZVPot kupec uveljavlja le, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti proizvajalca oz. prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari. Poleg splošnih predpostavk ((i)stvar ne deluje brezhibno in (ii) vzrok za okvaro izvira iz stvari same) morata biti izpolnjeni še dve dodatni predpostavki: (iii) kupec zahtevek za odpravo okvare (popravilo) uveljavi v garancijskem roku in (iv) kupec mora zahtevek za povrnitev škode zaradi zaupanja sodno uveljaviti v 2-letnem (prekluzivnem) roku, ki začne teči od dneva, ko je ta škoda kupcu nastala.
Tožnica je nemožnost uporabe traktorja zaradi neodložljive narave kmečkih opravil upravičeno premostila z najemom tujih storitev, vendar bi v skladu z načelom compensatio lucri cum damno zahtevano odškodnino morala zmanjšati za tiste izdatke, ki jih je prihranila, ker ni uporabljala svojega vozila. Navadna škoda, katere povrnitev zahteva tožnica, je po definiciji zmanjšanje premoženja, ki se izračuna s primerjavo stanja premoženja pred nastankom in po nastanku škode, premoženje pa nižajo stroški. Povedano drugače in za konkreten primer: navadna škoda je razlika med stroški, ki bi tožnici nastali, če bi uporabljala svoj traktor (bi ji nastali ob normalnem teku, torej če ne bi prišlo do okvare traktorja), in stroški, ki so ji nastali, ker traktor ni deloval.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 2, 2/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) člen 1, 2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - razvrstitev rastline ali substance med prepovedane droge - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene - nedovoljeno gojenje konoplje - dekriminacija dejanja
Zagovornikovi poudarki v pritožbi, ki se nanašajo na spremembe uvrstitve rastline konoplje in njenih proizvodov v Konvenciji o mamilih, predstavljajo njegovo špekulacijo, ki glede na vrsto mednarodnih dokumentov o navedeni tematiki (Osnutek predloga resolucije o uporabi konoplje v zdravstvene namene ter Predlog resolucije o uporabi konoplje v zdravstvene namene) in njuno vsebino ne upravičuje zaključka, za katerega se pritožnik očitno zavzema, namreč, da rastlina konoplja oziroma njeni proizvodi niso nevarni človekovemu zdravju oziroma so pretežno neškodljivi. Sicer so le direktive tisti akti, ki lahko zavezujejo države članice EU k implementaciji resolucije posamičnih odborov, resolucije same pa predstavljajo določeno vrsto pobud Evropskega parlamenta Evropski komisiji za pripravo zakonodajnega predloga, ki bo lahko ali pa ne sprejet v obliki direktive. Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje, upoštevaje dopolnjeno vsebino Predloga resolucije, ugotavlja, da Evropski parlament ne podpira vsesplošno pozitivnega mnenja o uporabi konoplje oziroma njenih proizvodov, zaradi česar pritožbena navedba, ki se dotika vsebine morebiti v prihodnosti sprejete direktive, ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00035715
OZ člen 14, 86, 87, 92. ZPP člen 285, 286, 482, 482/1, 482/1-1.
sklep nadzornega sveta - imenovanje direktorja - tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - zainteresirana oseba - vzpostavitev prejšnjega stanja - materialno procesno vodstvo - sklep o odpoklicu - sosporniška intervencija - neizbrani kandidat - pravne posledice ničnosti - aktivna legitimacija
Predmet spora ni ničnost sklepa o odpoklicu direktorja toženca. Zato zadeva ni primerljiva z zadevami, v katerih je odpoklicani direktor uveljavljal ničnost sklepa nadzornega sveta o svojem odpoklicu.
V obravnavanem primeru se ne uporabljajo pravila ZPP o gospodarskih sporih, ker ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. V obravnavani zadevi gre za presojo ničnosti sklepa nadzornega sveta o imenovanju sosporniškega intervenienta za direktorja družbe, kot drugega pravnega posla med tožencem in sosporniškim intervenientom.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bil tožnik ob vložitvi tožbe kot neizbrani kandidat za direktorja toženca zainteresirana oseba v smislu določbe 92. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje izraženo v izpodbijanem sklepu, da je s poznejšo izbiro tožnika za direktorja toženca, odpadel njegov pravni interes za tožbo. Tožnik ni upravičen voditi spora v interesu toženca, še manj v interesu sosporniškega intervenienta.
V okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje tožnika ni bilo dolžno pozivati, da dodatno pojasni, v čem je njegov pravni interes za tožbo zoper toženca, potem, ko je postal njegov direktor. Očitno je namreč, da med družbo in direktorjem družbe ne obstaja sporno razmerje, na kar sodišču ni bilo treba še izrecno opozarjati pravdnih strank.
Tožnik ni niti družbenik tožene stranke niti „stranka“ sklepa nadzornega sveta o izbiri direktorja. Zato zahtevka na razveljavitev sklepa nadzornega sveta, ki se nanj ne nanaša, po materialnem pravu nima.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 323, 323/1, 323/3, 326, 337. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
stečajni postopek - društvo - krajevna skupnost - predkupna pravica občine - lovski dom - javno dobro - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - unovčenje dolžnikovega premoženja - načelo hitrosti stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - višina najemnine - soglasje sodišča k ustanovitvi predkupne pravice - konflikt interesov - možnost preizkusa odločitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o soglasju k ustanovitvi pogodbene pravice v korist najemnika utemeljilo predvsem na interesu krajevne skupnosti, da kasneje odkupi lovski dom, ki bi v prihodnje služil kot "javno dobro", pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi sodišča prve stopnje niso zadostni in dovolj konkretni, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Na podlagi navedb v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zato ne more odgovoriti pritožniku, ali bo imel najemnik lovskega doma tudi pravico kupiti lovski dom. Navedeno dejstvo je za odločitev o ustanovitvi pogodbene predkupne pravice odločilno, saj je mogoče predkupno pravico ustanoviti v stečajnem postopku le v korist osebe, ki lahko pridobi lastninsko pravico na predmetu prodaje.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pozove upraviteljico, da predlog ustrezno dopolni in po potrebi zahteva tudi pisno izjavo zakonitega zastopnika najemnika o nameri, da bo lovski dom tudi kupil in da za to ne obstaja nobena ovira. Pri odločitvi o predlogu ustanovitve pogodbene predkupne pravice v korist konkretne krajevne skupnosti naj prav tako upošteva ustrezne določbe Statuta Mestne občine in se opredeli do informacije stečajne upraviteljice o zakonski predkupni pravici te občine, katere del je krajevna skupnost oziroma najemnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZADRUGE
VSL00036829
ZPP člen 286, 286a, 337. ZZad člen 6, 9.
plačilo odškodnine - članstvo v zadrugi - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - izjava - nepopolna in nerazumljiva vloga - fikcija prijave - nastop fikcije - prenehanje članstva - zadružna pravila - zaslišanje stranke - trditvena podlaga - prepozno podajanje navedb
Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala.
Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti - prehod dedne pravice - dedovanje na podlagi vstopne pravice - prvi dedni red - izjava o sprejemu dediščine - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - univerzalni pravni naslednik - dedna transmisija
Dedič postane s trenutkom zapustnikove smrti subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika, da pridobi zapuščino, mu ni treba storiti nič, pridobi jo ipso iure. Velja domneva, da dediči dediščino sprejemajo, lahko pa to domnevo izpodbijejo s tem, da izjavijo, da se dediščini odpovedujejo. Če dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka, pa se ni dediščini odpovedal, preide pravica odpovedati se dediščini na njegove dediče (134. člen ZD). Tako je, ker dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
Nerelevantno je za odločitev o dedovanju po zapustnici tudi, komu je njen mož namenil premoženje v svoji oporoki. Ker je s trenutkom njegove smrti prešla njegova dedna pravica po zapustnici na njegove dediče in so ti stopili tudi v njegov procesni položaj, ni pomembno niti, ali bi, če bi bil še živ, v zapuščinskem postopku po zapustnici zahteval nujni dedni delež. Pri dedovanju V. V. po zapustnici gre za primer dedne transmisije: kot zakonita dedinja prvega dednega reda je nujna dedinja po svojem očetu (25. člen ZD), možu zapustnice, ki je umrl pred koncem tega zapuščinskega postopka, in je iz naslova dedne pravice po njem v celoti vstopila v njegov pravni položaj v zapuščinskem postopku po ženi. Je njegov univerzalni pravni naslednik in je podedovala vse njegove pravice in obveznosti. Načelo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim, instituta dedne transmisije ne izniči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037830
OZ člen 149, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - padec s strehe - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - delo s povečano nevarnostjo - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - opustitev varnostnih ukrepov - izvedenec za varstvo pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - dokazna ocena - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - sporen obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - mejni prag zadostne verjetnosti - potek zdravljenja - pravica do izjave - neizvedba predlaganega dokaza - javna listina - prepozen dokazni predlog - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ocena delovne zmožnosti - odvetniški stroški - odmera po stroškovniku
Toženka ni zagotovila ustreznih varnostnih in delovnih pogojev za opravljanje tožnikovega dela na višini (zagotovitev varovalne opreme in ustreznega dostopa po strehi), zato se ne more sklicevati na nepričakovanost tožnikovega ravnanja in nezmožnost izognitve njegovim posledicam. Ugovor o tožnikovem prispevku je bil pravilno zavrnjen.
Po merilu mejnega praga zadostne verjetnosti povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega 50 %, dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
Pritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor tudi podal. Dejstvo, da je sindikat v postopku izredne odpovedi podal negativno mnenje, ne more biti odločilno za odločanje, kot to uveljavlja tožnik, saj delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi ob negativnem mnenju sindikata na podlagi 4. odstavka 86. člena ZDR-1. Tako je sodišče tudi pravilno navedlo, da bo o zakonitosti same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločeno po rednem kontradiktornem postopku, v tej fazi postopka pa razlogi za ugoditev regulacijski začasni odredbi s stopnjo verjetnosti, niso podani.