predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - odstranitev premičnih stvari - opustitev rabe - evakuacijske poti - trditvena podlaga - nevarnost težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka težko popravljive škode - neugodne posledice izdaje začasne odredbe
Sodišču ni bilo treba opraviti presoje, ali bi bilo mogoče odpraviti posledice izdane začasne odredbe kasneje, če bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, glede na to, da pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetni nastanek težko nadomestljive škode, s strani tožnika ni bil izkazan.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zamuda roka
Subjektivni rok za podajo izpodbijane izredne odpovedi je pričel teči najkasneje 28. 4. 2017, ko je bila tožena stranka tudi po lastnem zapisu v odpovedi seznanjena z vsemi utemeljeno očitanimi kršitvami, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 14. 6. 2017, pa je bila zato podana po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in je nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037828
ZPP člen 7, 154, 154/1, 157, 180, 180/3, 212, 214, 285, 313, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. ZUP člen 281, 300. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. OZ člen 378.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - odgovor na tožbo - fikcija priznanja dejstev - stvarna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - nerazumljive navedbe - materialno procesno vodstvo - korekturna dolžnost sodišča - dejanska in pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na trditveno podlago - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - odprava upravne odločbe - napotitev na pravdo - načelo prirejenosti postopkov - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - zapadlost zahtevka - povod za tožbo - odsotnost iz pisarne - plačilo komunalnega prispevka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odločanje o utemeljenosti zahtevka - nesklepčna tožba - zamudna sodba
Korektivna dolžnost sodišča v obliki materialnega procesnega vodstva nastopi le v primeru, ko stranka kljub vsej svoji ustrezni skrbnosti spregleda kakšen pomemben dejanski ali pravni vidik zadeve, kar bi lahko vodilo k sodbi presenečenja. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno temu, da bi sodišče namesto stranke oblikovalo trditve.
Dejstvo, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, ni sankcionirano s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka (razen v sporu majhne vrednosti), temveč zgolj s fikcijo, da priznava dejanske navedbe tožeče stranke v tožbi. Zato je v kontumacijskem postopku po 318. členu ZPP tudi ob odsotnosti odgovora na tožbo naloga sodišča, da preveri, ali je glede na ta dejstva zahtevek utemeljen po materialnem pravu, ali je torej sklepčen. Če ugotovi, da zahtevek ni sklepčen, mora postopati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP.
kaznivo dejanje - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - znaki - proizvodnja mamil
Obtožencu se v konkretnem primeru očita neupravičena proizvodnja prepovedane droge konoplje in sicer rastlin ter substanc te droge. Zagovornica sicer pravilno opozarja na v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS izoblikovano stališče, da izraz proizvodnja pomeni izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s predelavo, kar je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku. V sodni praksi je bilo res že večkrat odločeno, da to ne izključuje možnosti, da bi v določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. V obravnavani zadevi, pa kljub opozorilu zagovornice, da je tožilstvo iz prvotne obtožnice izpustilo očitek, da je obtoženec rastline konoplje in substance konoplje proizvajal z namenom prodaje, takih pomislekov ni glede na število rastlin konoplje v različnih razvojnih fazah, ki jih je obtoženec gojil, med drugim tudi v posebej prirejenem prostoru za proizvodnjo konoplje, veliki količini že posušenih rastlinskih delov konoplje in ekstrakta, kar daje zanesljivo podlago za zaključek, da je šlo za proizvodnjo konoplje, ki je bila namenjena širšemu krogu ljudi.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - prepoved približevanja - psihično nasilje - nasilje v družini
Izrečene besede so ponižujoče ter posegajo tudi v predlagateljevo dostojanstvo, po svojem pomenu pa brez dvoma predstavljajo obliko psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem in otrokoma udeležencev v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Že sama teža izrečenih besed nasprotne udeleženke v tem dogodku izkazuje, da je nasprotna udeleženka nekritična do svojih preteklih nasilnih ravnanj, da izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena (da bi nasprotna udeleženka prenehala z izvrševanjem nasilnih dejanj v smislu določb ZPND) in da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov.
zavrženje pritožbe kot prepozne - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) ter odredbami predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 3. 2020, 30. 3. 2020, 9. 4. 2020 in 4. 5. 2020 roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih (torej procesni roki) od 16. 3. 2020 niso tekli. Vlada Republike Slovenije je epidemijo preklicala dne 14. 5. 2020, s sklepom z dne 21. 5. 2020 pa je ugotovila, da razlogi za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi zadevami prenehajo dne 31. 5. 2020, zaradi česar je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 27. 5. 2020 preklical odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 4. 5. 2020. Sprejeti ukrepi so omogočili normalno delovanje vseh pravosodnih organov s 1. 6. 2020, prav tako so s 1. 6. 2020 začeli teči vsi roki.
Glede na obrazloženo je petnajstdnevni rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep začel teči dne 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 15. 6. 2020. Višja državna tožilka je pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 16. 6. 2020, kar je po preteku zadnjega dne, ko bi še lahko vložila pritožbo (torej 15. 6. 2020), zaradi česar je njena pritožba prepozna.
solastnina na nepremičnini - posel rednega upravljanja - posli nujni za redno vzdrževanje stvari - legalizacija črne gradnje - odločba sodišča kot nadomestitev soglasja solastnika k legalizaciji
V danem primeru namreč dograditev balkona v prvem nadstropju stanovanjske hiše ni v interesu obeh solastnikov nepremičnine. Slednja pa tudi brez legalizacije črno gradnje dosega svoj namen in je v celoti sposobna za obratovanje in bivanje.
obrestni del tožbenega zahtevka - pravni interes za pritožbo tožene stranke - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V II. točki sodbe je sodišče prve stopnje delno zavrnilo obrestni zahtevek tožeče stranke, zato tožena stranka v tem obsegu nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ta je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037538
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 16, 16/3, 18, 371, 371/2, 392, 392/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3-d. URS člen 25, 29, 29-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do navajanja dejstev in dokazov - prosta presoja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - konoplja - sadike konoplje - lastna uporaba - izvedenec - izvedenec medicinske stroke
Razlika med navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov je med drugim tudi ta, da predlaganju dokazov sledi odločitev sodišča, ki je lahko za predlagatelja pozitivna ali negativna, sicer proste presoje iz prvega odstavka 18. člena ZKP in nenazadnje neodvisnosti sodnikov iz 25. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena EKČP ne more biti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038327
ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška kreditna pogodba - dogovorjene zamudne obresti - delna ničnost
Kogentna določba petega odstavka 15. člena ZPotK-1 izvršilnemu sodišču nalaga, da upniku odreče pravno varstvo za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko njihova višina presega višino zakonskih zamudnih obresti. Ničnost pogodbenega določila, s katerim sta stranki potrošniške kreditne pogodbe dogovorili višjo obrestno mero od predpisane, pa upniku ne odreka pravice do izterjave zamudnih obresti, obračunanih po predpisani obrestni meri, do katerih je upravičen po samem zakonu (378. člen Obligacijskega zakonika).
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - tehten razlog
Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi M.K., višja sodnica na Okrožnem sodišču na Ptuju, naznanila kaznivo dejanje zoper takrat še neznanega storilca in predložila dokaze v tej smeri, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati v predmetnem kazenskem postopku.
ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335/1, 335/1-1, 335/1-4, 336, 343, 343/3. ZIZ člen 9, 9/3.
vsebina pritožbe - nepopolna pritožba - izvirnost podpisa - obvezne sestavine pritožbe - zakonski prekluzivni rok - dopolnitev nepopolne vloge - rok za pritožbo
Rok iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, v katerem mora dolžnik vložiti pritožbo zoper sklep izdan na prvi stopnji, je zakonski rok. Ta nalaga dolžniku, da vloži pritožbo v roku, sicer je s pravnim sredstvom prekludiran. 335. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa dolžniku nalaga, da vloži v zakonskem roku popolno (perfektno) pravno sredstvo (pritožbo). Popolno pravno sredstvo mora obsegati tudi podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Naknadna oziroma k obravnavani pritožbi predložena podpisana pritožba zato ne sanira posledic nepopolne pritožbe in dolžnik s predložitvijo podpisane pritožbe po izteku pritožbenega roka drugačne odločitve o njegovi nepopolni pritožbi ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSM00036463
URS člen 23, 25.. ZIZ člen 9, 9/1, 9/7, 29b, 29b/1, 29b/2.. ZPP člen 11, 11/2, 319, 319/1.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34, 34/1.
pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - pravnomočnost - dvostopenjsko odločanje - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - zakonski rok - zloraba pravice
Pravica do pritožbe je ustavnopravno zagotovljena pravica (25. člen Ustave RS), vendar je v izvršilnem postopku omogočena le zoper odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), ne pa zoper odločitve, izdane na drugi stopnji. V izvršilnem postopku je stranki zagotovljeno (le) dvostopenjsko sojenje. Odločitev sodišča druge stopnje postane pravnomočna (sedmi odstavek 9. člena ZIZ) in sklep, ki postane pravnomočen, se ne more več izpodbijati s pritožbo. Omejitev pravice do pravnega sredstva je namreč potrebno nujno obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - preprečevanje nasilja nad ženskami - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pisna izjava priče - dokazna ocena - nov dokaz v pritožbi - občutek ogroženosti - subjektivni občutek razžaljenosti - strah
Ker niso podana konkretna in realna nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca, kot jih opredeljuje ZPND, predlagateljice ni treba zaščititi. Subjektivno dojemanje s strani predlagateljice za izrek ukrepov ni dovolj.
zemljiška knjiga - zbirka listin - zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Predlagatelj ni izkazal nobene relevantne povezave med svojo zahtevo po izročitvi prepisa kupoprodajne pogodbe, s katero je TM kupil nepremičnino, in gospodarskim sporom, ki je v teku med predlagateljem in družbo H d.o.o.
Svojega ugovora zastaranja ni uspel niti v vlogi za posredovanje listine niti v pritožbi povezati z višino kupnine, ki jo vsebuje sporna pogodba.
URS člen 22, 29, 29-2. ZKP člen 67, 67/4, 70, 70/4, 70/5. ZOdv člen 25, 25-5, 50.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - nadomeščanje odvetnika - substitucija - odvetniški kandidat
Domneva, da odvetnik, za razliko od odvetniškega kandidata, predstavlja v zadostni meri strokovno usposobljeno osebo, ki bo zmogla uresničevati temeljna pravna jamstva obdolženca v primerih njegove največje ranljivosti, je izpodbojna le v primerih, katere zajema določba četrtega odstavka 72. člena ZKP; ustrezen status osebe je ključno vodilo državi pri postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti, saj načeloma zagotavlja, da bodo obdolženčeve pravice v postopku ustrezno zaščitene.
Pravice in dolžnosti zagovornika, s katerim obdolženi vzpostavi pooblastilno razmerje, so pretežno identične pravicam in dolžnostim zagovornika, ki ga obdolženemu postavi sodišče v primerih obvezne obrambe; zaključek je logičen, upoštevaje smisel določb o obvezni obrambi v primeru obdolženčeve največje izpostavljenosti. Sodišče prve stopnje pa je prezrlo, da se navedeni situaciji razlikujeta glede subjekta, ki izvorno izbere določenega odvetnika za zastopanje; v prvem primeru je to obdolženi sam (oziroma osebe iz tretjega odstavka 67. člena ZKP), v drugem pa država, kar nujno terja ugotovitev, da ima obdolženčevo soglasje za nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu pomen le v primeru pooblastilnega razmerja. Okoliščina, da država v situaciji obvezne obrambe, s postavitvijo določenega odvetnika za zagovornika po uradni dolžnosti, prevzema odgovornost za zagotavljanje obdolženčevih pravnih jamstev v postopku, ustreznost obdolženčeve obrambe pa je v teh primerih iz razlogov, navedenih v točki 5 te odločbe, vezana na status odvetnika, pretehta težo in pomen tega, da v postopku zagovornik po pooblastilu in zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, opravljata praktično enako nalogo s ciljem delovati v korist obdolženca.
Četrti odstavek 67. člena ZKP, ki določa možnost substitucije odvetnika po odvetniškem kandidatu, se določno nanaša le na pooblaščenega zagovornika; enake možnosti substitucije pa jasno ne omogoča peti odstavek 70. člena ZKP. Enako stališče zastopa tudi pravna teorija (glej Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, str. 163, točka 10).
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tehtanje okoliščin - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, sodišče v primeru, ko ugotovi vse predpostavke za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi mora preklicati, zato je zmotno prepričanje storilca, da preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni obligatoren in da bi sodišče lahko znova tehtalo okoliščine, v katerih je storilec storil hujši prekršek, zaradi katerega je prišlo do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi, da lahko tehta tudi okoliščine, ki so pomembne, da storilec vozniško dovoljenje obdrži.
Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili.
Okoliščine, ki jih pritožnik izpostavlja in sicer, da so policisti nekorektno opravljali kontrolo hitrosti v cestnem prometu, da mu je bilo svetovano, naj poravna kazen in se ne pritoži in da je hkrati bilo kontrolirano glede hitrosti še drugo vozilo, pa so okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato take okoliščine v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso relevantne.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - zahteva za sodno varstvo
Ne le, da pritožnik sam priznava, da nima nobenega dokaza, da je vložil ugovor (pravilno: zahteva za sodno varstvo) zoper PN, ker je ta bil poslan z navadno pošto, temveč tudi iz ugotovitev prvostopnega sodišča, ki je po prejemu storilčeve pritožbe z dne 8. 7. 2020 preverjalo morebitno vložitev storilčevega pravnega sredstva zoper prej citirani PN izhaja (uradni zaznamek na list. št. 65a), da na podlagi poizvedb prvega sodišča pri PP Rogaška Slatina izhaja, da storilec zoper tako izdani PN ni vložil zahteve za sodno varstvo - ZSV, prav tako pa je globo že plačal, iz podatkov v vpisniku vloženih ZSV pa tudi ne izhaja, da bi bil zoper storilca v teku kakršenkoli prekrškovni postopek.