CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036072
ZPP člen 8, 216. OZ člen 346, 365.
zapuščinska masa - denarna terjatev do zapuščine - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - zahteva za ločitev zapuščine - ločitev zapuščine - dokazni postopek - prosti preudarek - metodološki napotek - zastaranje - petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje se pri odločitvi pavšalno sklicuje na določbo 216. člena ZPP. Najverjetneje je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek prav iz razloga, da bi dobilo s tem boljšo oporo za prosti preudarek. Sodišče na te dokaze ni vezano in jih ni dolžno uporabiti, vendar mora pojasniti razloge, zaradi katerih dokazna ocena ne temelji na izvedenih dokazih. Tudi v primeru odločitve po prostem preudarku bi moralo sodišče navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, na kakšen način je sodišče prve stopnje ugotovilo (časovni) obseg dela, ki ga je tožnica opravila za teto. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da bo v novem sojenju potrebna presoja dejstev tudi po 216. členu ZPP, ko bo s pomočjo logike in življenjskih izkušenj ter najverjetneje tudi na podlagi izvedenih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva, ki spadajo v spodnjo premiso sodniškega silogizma.
Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala isto terjatev, kot jo uveljavlja v tem pravdnem postopku, predlagala pa je tudi ločitev zapuščine. Zapuščinsko sodišče je s sklepom ločilo zapuščino od premoženja dedičev v višini tožničine terjatve in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo v zvezi njeno terjatvijo. Ta ravnanja tožnice so bila povezana z zavarovanjem oziroma izterjavo ali ugotovitvijo njene terjatve, zato je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga v zapuščinskem postopku oziroma z dnem, ko je tožnica uveljavljala terjatev v zapuščinskem postopku.
osebni stečaj - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vrednost nepremičnine, ki je manjša od 15.000 EUR - posebna pravila o prodaji določenega premoženja
Iz sklepa izhaja, da so predmet prodaje nepremičnine, katerih vrednost vsake posamezne je manjša od 15.000,00 EUR. Če je vrednost posamezne nepremičnine manjša od 15.000,00 EUR, se uporabljajo posebna pravila prodaje, ki so določena v 346. členu ZFPPIPP. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj sodišče prve stopnje ni odločilo o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika po posebnih pravilih iz 346. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je upravitelj sodišču podal nejasen predlog, v katerem je v tretjem odstavku predlagal prodajo z javnim zavezujočim zbiranjem ponudb, na drugi strani pa kot način prodaje javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Glede na vse pojasnjeno bi moralo sodišče prve stopnje upravitelja pred odločitvijo o prodaji še pozvati, da predlog prodaje ustrezno popravi.
Namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine je (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne skrb za terjatve do zapuščine.
opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obseg preizkusa - vračanje v popravo
Formalni preizkus je namenjen le ugotavljanju, ali je obtožni akt sestavljen v skladu z zakonom, ne preverja pa se, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, zato se v sklopu formalnega preizkusa po 434. členu ZKP preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036629
ZIZ člen 71, 71/1, 272, 273. ZFPPIPP člen 14, 55.
začasna odredba - nedopustno sredstvo zavarovanja - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.
Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - višina izrečene kazni - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornika, saj je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženemu izreklo predolgo trajanje prepovedi vožnje, saj je dejansko dalo preveliko težo srečnemu naključju, da ni prišlo do hujše prometne nesreče.
postopek osebnega stečaja - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.
sklep o izročitvi nepremičnine - dopustni pritožbeni razlog - napake pri dražbi
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri dražbi in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Ker druga dolžnica ne izpodbija teh predpostavk, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o izročitvi nepremičnin kupcu in vknjižbi lastninske pravice nanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035365
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/8, 86/10. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija - izrek enotne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvrševanje varstvenega nadzorstva - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je izreklo enotno kazen in tudi ukrep varstvenega nadzorstva, ki obsojenemu ni bil izrečen z nobeno izmed združenih sodb, zato je sodišče v postopku neprave obnove postopka prekršilo kazenski zakon.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12.2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ.
Ker je bila dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - smrt ožjega družinskega člana
V 34.b členu je določena posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do pravice iz prvega odstavka navedenega člena je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino.
Tožnik pa ni upravičen niti do pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (34.a člen ZSVarPre). V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja, družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo. Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZSVarPre).
ZZK-1 člen 40, 40/1, 234, 234/1, 234/1-1, 242.. SPZ člen 23, 267.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka - listina brez zemljišknjižnega dovolila
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni namenjen odpravi njenih vsebinskih pomanjkljivosti oziroma nadgradnji vzpostavljene listine z manjkajočim zemljiškoknjižnim dovolilom.
V opisanem ravnanju obeh obdolžencev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako imenovano t.i. „delitev dela“ in zaključilo, da sta dejanje storila v sostorilstvu, pri čemer nobeden od njiju ni izstopal v vlogi „gospodarja dejanja“ in je vsak od njiju štel dejanje za svoje. Pri storitvi kaznivega dejanja sta sodelovala zavestno, delovala sta usklajeno, saj sta skupaj prišla na kraj storitve, se skupaj pogajala o ceni, si ogledovala telefon in priložene dokumente ter skupaj hkrati zbežala in tako bila usmerjena v isto posledico, to je protipravno pridobitev tuje premične stvari. Z navedenim sta izpolnila vse zakonske znake očitanega jima kaznivega dejanja. Pri tem sta ravnala s krivdno obliko direktnega naklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036699
ZIZ člen 16a, 38, 40, 40/1, 40/1-1, 53, 53/2, 56a, 76. ZPP člen 108, 108/5, 154, 156, 212, 440. ZOR člen 277, 379, 372, 388, 392, 392/3, 392/5. OZ člen 376, 1060.
popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga - naslov dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - zastaranje terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pretrganje zastaranja - obrazloženost ugovora - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pravilo ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - pritožbeni stroški - končni uspeh
Na pozivni sklep, v katerem je sodišče upnika pozvalo k predložitvi pravilnega naslova dolžnika oziroma k podaji predloga za postavitev začasnega zastopnika, se upnik ni odzval in tudi v pritožbi ne trdi, da bi predlog ustrezno popravil oziroma dopolnil. Predlog je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo in razveljavilo izdani sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja.
Izvršba je bila dovoljena na podlagi verodostojne listine in je sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, in hkrati tudi že dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne je postal pravnomočen in izvršljiv, odločitev o naložitvi plačila terjatve je s tem pridobila kvaliteto izvršilnega naslova, v njem vsebovana terjatev pa naravo judikatne terjatve, za katero velja desetletni zastaralni rok. Občasne terjatve, ki izvirajo iz takega izvršilnega naslova in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku treh let od zapadlosti. Zastaralni roki začnejo sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatve v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine to pravilo lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Posebnost tega postopka je namreč v tem, da je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, zato ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka.
Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso pravno odločilni in niti ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da bi sodišče moralo pri odločanju o ugovoru uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum. Zakonske zamudne obresti od obeh zneskov so do 1. 1. 2002 že presegle glavnico, zato so s tem dnem prenehale teči in je bilo treba dolžničinemu ugovoru v tem delu ugoditi.
Pri presoji uspeha v postopku je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj, končnega uspeha s pritožbo pa upnik ni dosegel, zato sam krije pritožbene stroške.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 211, 211/1, 211/5, 253, 253/1.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - pogojna obsodba - potek preizkusnega obdobja - izbris iz kazenske evidence - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Pritožbeno sodišče dolžnikovemu predlogu ne more slediti. ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035507
SPZ člen 66. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - uporaba materialnega prava - neupravičena pridobitev - nedovoljen posek lesa - posek brez soglasja solastnika - prejem koristi brez pravne podlage - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - cenitev - tožbeni zahtevek - terjatev kot strošek postopka
Toženec je posekal drevesa na gozdnem zemljišču in si tako pridobljen les prilastil, ne da bi se o tem dogovoril s tožnikom kot solastnikom nepremičnine. Upoštevaje 66. člen SPZ prisvojitev lesa ni imela podlage v zakonu niti v tožnikovem dovoljenju, zato je zahtevek utemeljen na podlagi 190. člena OZ.
Ni pomembno, ali posek lesa v gozdu predstavlja uporabo nepremičnine ali njeno upravljanje in pobiranje plodov. V nobenem primeru solastnik – v odsotnosti drugačnega dogovora – nima podlage za prisvojitev koristi iz solastne nepremičnine. Ugotovitev, da se je toženec brez pravnega temelja okoristil v škodo tožnica, utemeljuje zahtevek za vrnitev koristi.
Utemeljeni sta trditvi, da je bila ocena vrednosti posekanega lesa nujna za postavitev določnega zahtevka in da je ocena terjala strokovno znanje. Ker ga po neizpodbijani tožbeni trditvi tožnik nima, je bil strošek potreben za pravdo. Zahtevek za njegovo povrnitev je zato utemeljen.
Toženčev pomislek v odgovoru na pritožbo, da bi ga bilo mogoče priznati le v okviru stroškov postopka, ni utemeljen. Tožnik ga je postavil v okviru zahtevka in ga obrazložil. Ni razloga, da sodišče ne bi odločilo o njegovi utemeljenosti.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ob vložitvi ugovora ni plačala sodne takse, da jo je z nalogom za plačilo pozvalo k plačilu in ji določilo rok, da ni plačala sodne takse v roku. Teh ugotovitev ne izpodbija oziroma celo priznava, da ni plačala sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035841
OZ člen 619, 642, 642/2. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 39, 39-1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - cena storitev - določitev plačila s pogodbo - določitev plačila s strani sodišča - dokazna ocena - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - posvet s stranko - nesamostojno opravilo - odvetniška zbornica - obvezna razlaga odvetniške tarife
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila cena za opravljene storitve tožeče stranke sporazumno dogovorjena (tudi glede na število udeležencev na organiziranih dogodkih), prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da samo določi plačilo po drugem odstavku 642. člena OZ. Navedeno pooblastilo je sodišču dano le v primeru, če plačilo s pogodbo med strankama ni dogovorjeno.
Utemeljeno tožena stranka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava v stroškovnem delu odločitve, ker je tožeči stranki sodišče priznalo nagrado za posvet s stranko. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo sicer sklicuje na obvezno razlago Odvetniške zbornice v zvezi s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 39 OT. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela povsem enotno stališče, da obvezne razlage, ki jo sprejme odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu RS, sodišče ni dolžno upoštevati. Po ustaljeni sodni praksi je posvet s stranko že zajet v nagradi za storitev sestave vloge in mu ne priznava statusa samostojne storitve po 1. točki tarifne številke 39 OT.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo
Glede na vložen ugovor dolžnice, je moralo sodišče o tem meritorno odločiti. Dolžnica ne navaja, da bi že pred izdajo sklepa o izvršbi v celoti poravnala izterjevano terjatev, torej je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - namensko najemno stanovanje - smrt najemnika stanovanja - pravice uporabnika stanovanja - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - obstoj zunajzakonske skupnosti - prehodno vprašanje - neizpolnitev pogojev
Tretji odstavek 109. člena SZ-1 določa, da mora lastnik namenskega stanovanja po smrti najemnika, ki je živel v namenskem stanovanju, skleniti najemno pogodbo z zakoncem umrlega, navedenega v najemni pogodbi, ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali v najemni pogodbi določeno drugače.
Do sklenitve najemne pogodbe s toženko (uporabnico stanovanja) po smrti najemnika bi šele prišlo pod pogojem, da je živela z najemnikom A. A. v zunajzakonski skupnosti. Da zunajzakonske skupnosti med njima ni bilo, je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno in tega pritožba ne izpodbija.
Čim ni bilo zunajzakonske skupnosti, toženka ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz tretjega odstavka 109. člena SZ-1, zato tožeča stranka z njo po smrti najemnika ni dolžna skleniti najemne pogodbe. Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, stanovanje uporablja nezakonito, zato lahko lastnik kadarkoli zahteva izpraznitev stanovanja (prvi in drugi odstavek 111. člena SZ-1).