izstavitev zemljiškoknjižne listine - dedni dogovor - zavezovalni pravni posel - pogodbena zaveza - izpolnitvena obveznost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaralni rok - prepozen ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi - ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju - novela ZPP-E - pritožbena novota
Iz dednega dogovora izhaja obveznost toženca (pod odložnim pogojem), da z ustrezno pogodbo brezplačno podari stavbni parceli. Navedeno predstavlja judikatno terjatev, glede katere ne drži pritožbena navedba, da njen predmet ni zaveza toženca izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.
postopek osebnega stečaja - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - višina izrečene kazni - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornika, saj je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženemu izreklo predolgo trajanje prepovedi vožnje, saj je dejansko dalo preveliko težo srečnemu naključju, da ni prišlo do hujše prometne nesreče.
priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - sodna kontrola - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - načelo iskanja materialne resnice
Sodbe, izdane na podlagi sporazuma o priznanju krivde, so v določeni meri odmik od načela iskanja materialne resnice, vendar je napačno stališče pritožnika, da sklenitev sporazuma ne pomeni, da je oseba dejansko storila očitano mu kaznivo dejanje, ker je sklenjeni sporazum zgolj rezultat pogajanj med tožilstvom in obdolženim. Sklenjen sporazum sam po sebi sicer nima nobenega pravnega učinka, kot tak še ne pomeni temelja obsodilne sodbe zgolj zato, ker z njegovo vsebino soglašata obe stranki, potrebna je namreč kontrola sporazuma in tudi njegova legitimacija s strani sodišča.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/3.
vdovska pokojnina
Dejstvo razvrstitve tožnice v I. kategorijo invalidnosti zaradi diagnoze multipla skleroze v BIH, ne pogojuje avtomatično ocene popolne delanezmožnosti tudi v Republiki Sloveniji. Ocena o delazmožnosti je v različnih državah lahko drugačna, saj je različna pravna podlaga (kriteriji), po katerih se presoja delazmožnost, ki temelji na funkcionalni prizadetosti zavarovancev.
Ker je bilo izkazano, da tožeča stranka ni postala popolnoma nezmožna za delo ob moževi smrti oziroma najkasneje do 31. 8. 2007 in ko niti preostalo pritožbeno izvajanje glede neustavnosti zakonske ureditve 110. člena ZPIZ-1 ni utemeljeno, je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - lastništvo motornega vozila - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil
Bistvo grajane ugotovitve sodišča prve stopnje je v zadostni izkazanosti obdolženčevega lastništva motornih vozil z uradnimi evidencami in ne že, da te izkazujejo tudi dejansko lastništvo, ki so ga po pritožbeni obrazložitvi pravno veljavno pridobile druge osebe. To ni stvar tega postopka s predmetom, ki naj zagotovi uspešen odvzem premoženjske koristi po morebitni obsodilni obsodbi oziroma prepreči, da bi se bilo mogoče temu na kakršen koli način izogniti. Razlika med lastništvom kot ga skladno s predpisi upravnega prava izkazujejo uradne evidence in lastništvom, kot je urejeno s predpisi civilnega prava ni pomembna, če je že prezreti, da se prepoved odtujitve, obremenitve oziroma kakršnega koli razpolaganja z motornim vozilom znamke Triumph po izreku sklepa ne nanaša zgolj na obdolženca ampak na katero koli drugo, z vozilom povezano ali nepovezano osebo.
osebni stečaj - sklep o prodaji - solastniški delež na nepremičnini - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 22. OZ-UPB1 člen 87, 111, 111/5, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198. ZVPot člen 22, 23.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka
Odločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035250
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241/1, 241/1-4, 242, 242/1, 243. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika - izbira skrbnika - ničnost pogodbe o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - korist varovanca
Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje - rehabilitacija
„Celostna medicinska rehabilitacija“ je v konkretnem primeru materialno pravni standard, za zapolnitev katerega je potrebno tudi znanje medicinske stroke. Kadar je pravni termin opredeljen kot nedoločen pravni pojem, ki vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev, je potrebno vsebino norme prilagajati raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša. Na ta način se izoblikuje pravni standard. Ker sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, mora vključiti izvedence. Naloga izvedencev je zagotoviti sodniku znanje, ki ga ta nima in brez katerih odločitev v sporu ni mogoča. Izvedenec v mnenju dejstvo oceni iz stališča svoje stroke in da odgovore na postavljena vprašanja.
nedovoljena pritožba - sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno poučilo drugo dolžnico o šestem odstavku 189. člena ZIZ, po katerem zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, o čemer so bili prejemniki sklepa o domiku obveščeni v pravnem pouku sklepa o domiku.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ob vložitvi ugovora ni plačala sodne takse, da jo je z nalogom za plačilo pozvalo k plačilu in ji določilo rok, da ni plačala sodne takse v roku. Teh ugotovitev ne izpodbija oziroma celo priznava, da ni plačala sodne takse.
varstveni dodatek - izključitveni razlog - prihranki
ZSVarPre v 24. členu določa, katero premoženje se ne upošteva v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja in sicer se med drugim ne štejeta stanovanje, v katerem oseba oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja in premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. V 27. členu v zvezi z 52. členom ZSVarPre pa je določen izključitveni razlog za dodelitev varstvenega dodatka in sicer se ta ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 263.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stavbna pravica - prepoved odtujitve ali obremenitve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nična pogodba - pravica gradnje - prenehanje stavbne pravice - sprememba vrednosti nepremičnine - načelo superficies solo cedit
Ni sam po sebi umljiv nastanek težko nadomestljive škode, če bo tožena stranka na zemljišču zgradila objekt. S prenehanjem stavbne pravice postane objekt last lastnika zemljišča (263. člen SPZ), pri čemer se tržna vrednost nepremičnine zaradi tega, ker zgradba postane del zemljišča, lahko poveča.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - preizkus terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - brezpredmeten preizkus terjatev - neznatna vrednost premoženja - stečajna masa neznatne vrednosti
Na podlagi podatkov iz otvoritvenega poročila, ki ga je izdelal upravitelj sam, ne izhaja, da bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, da se preizkus terjatve v tem stečajnem postopku ne bi opravil.
Obe vrsti pogodb torej za nastanek obveznosti plačila zahtevata, da podjemnik oz. mandatar svojo obveznost, ki je določena s pogodbo, izpolni. Ne razlikujeta se v tem, ali je podjemnik oz. mandatar dolžan izpolniti svojo obveznost, pač pa (le) v tem, na kakšen način oz. kako podjemnik oz. mandatar svojo obveznost pravilno izpolni. Izpolniti pa jo mora v obeh primerih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035365
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/8, 86/10. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija - izrek enotne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvrševanje varstvenega nadzorstva - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je izreklo enotno kazen in tudi ukrep varstvenega nadzorstva, ki obsojenemu ni bil izrečen z nobeno izmed združenih sodb, zato je sodišče v postopku neprave obnove postopka prekršilo kazenski zakon.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12.2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ.
Ker je bila dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 211, 211/1, 211/5, 253, 253/1.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - pogojna obsodba - potek preizkusnega obdobja - izbris iz kazenske evidence - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Pritožbeno sodišče dolžnikovemu predlogu ne more slediti. ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035507
SPZ člen 66. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - uporaba materialnega prava - neupravičena pridobitev - nedovoljen posek lesa - posek brez soglasja solastnika - prejem koristi brez pravne podlage - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - cenitev - tožbeni zahtevek - terjatev kot strošek postopka
Toženec je posekal drevesa na gozdnem zemljišču in si tako pridobljen les prilastil, ne da bi se o tem dogovoril s tožnikom kot solastnikom nepremičnine. Upoštevaje 66. člen SPZ prisvojitev lesa ni imela podlage v zakonu niti v tožnikovem dovoljenju, zato je zahtevek utemeljen na podlagi 190. člena OZ.
Ni pomembno, ali posek lesa v gozdu predstavlja uporabo nepremičnine ali njeno upravljanje in pobiranje plodov. V nobenem primeru solastnik – v odsotnosti drugačnega dogovora – nima podlage za prisvojitev koristi iz solastne nepremičnine. Ugotovitev, da se je toženec brez pravnega temelja okoristil v škodo tožnica, utemeljuje zahtevek za vrnitev koristi.
Utemeljeni sta trditvi, da je bila ocena vrednosti posekanega lesa nujna za postavitev določnega zahtevka in da je ocena terjala strokovno znanje. Ker ga po neizpodbijani tožbeni trditvi tožnik nima, je bil strošek potreben za pravdo. Zahtevek za njegovo povrnitev je zato utemeljen.
Toženčev pomislek v odgovoru na pritožbo, da bi ga bilo mogoče priznati le v okviru stroškov postopka, ni utemeljen. Tožnik ga je postavil v okviru zahtevka in ga obrazložil. Ni razloga, da sodišče ne bi odločilo o njegovi utemeljenosti.