ugovor zoper sklep o izvršbi - višina terjatve - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da ni predložil odločbe Preživninskega sklada Republike Hrvaške in navedel višine nadomestila preživnine ter da zato trditev, da je upnik prejel nadomestilo preživnine v višini 24.161,37 HRK, v tem postopku ni mogoče preizkusiti, saj se obdobje prejemanja nadomestila preživnine ne prekriva z obdobjem v tem postopku izterjevane preživnine.
Pritožbeno uveljavljanje ugovora zastaranja je nedopustno, saj niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik ugovor zastaranja uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za objektivno novo dejstvo, ki ga časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne zajemajo, v pritožbenem postopku zato tak ugovor ni upošteven.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 129a/2, 132. ZPP člen 185, 285, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8, 413.
zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - stroški življenjskih potreb otroka - popravni sklep - pravni interes za pritožbo - stanovanjski kredit - sprememba tožbe - dolžnost poučevanja prava nevešče stranke - poučitev o procesnih pravicah - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravica do enakega obravnavanja - odločitev o stroških - odločitev po prostem preudarku
Življenjski stroški za dobrine, naštete v 129.a členu ZZZDR, mesečno lahko znatno varirajo in je ocena zato približek nekega povprečja, ki ga sodišče izračuna na podlagi letne ocene posamezne vrste stroškov.
Skladno z razpravnim načelom je predvsem na stranki sami dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo, ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze, sodišče pa mora v okviru materialno procesnega vodstva paziti, da razjasnjevalna obveznost ne preraste v pravno svetovanje stranki, ki bi lahko vzbudilo dvom v nepristranost sodišča in poseglo v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso poti na redno delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 v 31. členu določa, da je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe kraja, v skladu z določbo 49. člena ZDR-1, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela. Zato ni mogoče upoštevati stališča tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na odrejena delovišča za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PREBIVALIŠČE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037825
ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5. ZOR člen 189, 189/2, 200. OZ člen 179, 182. ZSV člen 21, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41. ZPŠOIRSP člen 12.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - sodna praksa - višina odškodnine - možnost zaposlitve - pripravljenost za delo - izgubljeni zaslužek - cene ob izdaji sodne odločbe - denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev denarne pomoči - trditveno in dokazno breme - omejitev gibanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - stiki z otrokom - plačevanje preživnine - nepostavitev izvedenca - delni uspeh strank - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Za pravni sklep o obstoju vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter nezaposlenostjo tožnika v določenem obdobju izbrisa zadostuje, da je bil tožnik pred izbrisom pretežni del časa zaposlen in da se je zaposlil še v obdobju izbrisa, kar nedvomno kaže na njegovo pripravljenost delati.
Ker se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, s čimer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, je treba pri odmeri odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega zaslužka upoštevati višino povprečne mesečne neto plače na dan sojenja.
stvarna pristojnost - preizkus po uradni dolžnosti - razpis naroka - ustalitev pristojnosti - ugovor pristojnosti
Sodišče prve stopnje je, kot pravilno izpostavlja pritožba, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. In sicer je z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo določbo drugega odstavka 19. člena ZPP, po kateri se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga le-ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - časovne meje pravnomočnosti
Dolžnica se v ugovornem postopku, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, ne more več sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v fazi izdaje izvršilnega naslova.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037165
ZDR-1 člen 37.. OZ člen 177.
odškodninska odgovornost delavca - prepoved škodljivega ravnanja - škoda
Toženka si je, v tednu preden je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz sistema tožeče stranke na svoj osebni računalnik, USB ključ in zunanji disk poleg podatkov o strankah tožeče stranke, kontaktih, ponudbah in obiskih, prenesla tudi cenike tožeče stranke. Gre za podatke, ki so za tožnico strateškega pomena. Toženka ni dokazala upravičenega razloga za pridobitev teh podatkov.
Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 177. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da so izpolnjene vse predpostavke toženkine odškodninske odgovornosti po določbah OZ. Kot izhaja iz že navedenega, je toženkino ravnanje protipravno. Zaradi njenega ravnanja tožnici sicer ni nastala neposredna škoda, ker je bilo ravnanje pravočasno odkrito, ji je pa nastala škoda v višini storitev, ki jih je morala plačati zunanjim izvajalcem, da je odkrila toženkino ravnanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bila tožnica, zaradi zavarovanja lastnih interesov, dolžna ukrepati in zgolj zaradi hitrega in učinkovitega ukrepanja, ji škoda, ki ji je zaradi toženkinega ravnanja grozila, ni nastala. Zato je odločitev sodišče prve stopnje, ki je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženki naložilo v plačilo stroške, ki jih je povzročila tožnici, pravilna.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
V konkretnem primeru ima tožnica do toženca ne le poslovno terjatev iz kreditne pogodbe s tožencem kot podjetnikom posameznikom, ampak še terjatev do toženca kot fizične osebe na podlagi njegove poroštvu podobne zaveze. Toženec je torej dolžan plačati vtoževano terjatev na podlagi poroštvu podobnega jamstva (sporne izjave), ki ga je prevzel kot fizična oseba in na katerega ne učinkuje poenostavljena prisilna poravnava izvedena nad njim kot podjetnikom posameznikom.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - ugovor zoper plačilni nalog
Ker je bila vloga vložena v pritožbenem roku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2020 in ker po vsebini predstavlja pritožbo zoper navedeni sklep, jo je sodišče prve stopnje zmotno okvalificiralo kot ugovor zoper plačilni nalog in posledično o njej zmotno odločilo kot o ugovoru zoper plačilni nalog.
premoženjska razmerja med zakoncema - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - višina deležev zakoncev
Po prvem odstavku 59. člena ZZZDR se domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vsak zakonec pa lahko dokazuje, da sta prispevala k nastanku skupnega premoženja v drugačnem razmerju. Gre za zakonsko domnevo; dejstev, ki se po zakonu domnevajo, ni treba dokazovati, pač pa bi moral nasprotno dokazovati (in najprej konkretno zatrjevati) tisti, ki domnevo o enakosti deležev izpodbija, torej v konkretnem primeru toženec. Toženec tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov nasprotni zahtevek (pravilno ugovor) v zvezi z njegovim višjim deležem.
motenje posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave
Določilo 35. člena SPZ določa, da se v razmerju med več posestniki iste stvari (torej soposestniki) šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. V ugotovljenih okoliščinah očitana ravnanja tožencev ne predstavljajo motilnih ravnanj, saj toženci z njimi niso spremenili ali ovirali dotedanji način izvrševanja tožnikove soposesti.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o končni odločitvi ter tega vročilo pravdnim strankam preden je tem vročilo tudi prepis zvočnega posnetka zaslišanja priče. Sodišče prve stopnje je s tem sicer kršilo določila četrtega odstavka 125a. člena ZPP, vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost odločitve o glavni stvari ni vplivala. Zaradi navedenega pritožniku tudi ni bila kršena pravica do izjave. Prepis zvočnega posnetka namreč ni dokaz, ki bi ga sodišče prve stopnje upoštevalo ob ugotavljanju pravno pomembnih dejstev.
skupno skrbništvo - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - konfliktnost med starši
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikove navedbe o odtujevanju in pravilno ugotovilo, da proti skupnemu starševstvu govori precej zaostren konflikt med staršema z nezmožnostjo komunikacije, ki ne omogoča vsakodnevnega dogovarjanja in usklajevanja njunih stališč glede otroka, tožnik z izpostavljanjem, da ima mld. A. oba starša enakovredno rad, neuspešno vztraja pri stališču, da bi morala tudi oba (ločena) starša imeti brezpogojno enakovredne pravice do otroka v smislu celovite odgovorne vloge starševstva in enakim časovnim razponom skrbništva (skupno starševstvo).
stvarna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje bi se po presoji pritožbenega sodišča že na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer lahko po 19. členu ZPP izreklo za stvarno nepristojno, a le v primeru, da bi za takšen zaključek imelo podlago v samem predlogu, saj se po uradni dolžnosti lahko izreče za stvarno nepristojno na podlagi predhodnega preizkusa "tožbe". Ker iz nobene iz predloga za izvršbo razvidne okoliščine ne izhaja, da gre za delovni spor, je ravnalo napačno, ko je o pristojnosti odločalo (le) na podlagi navedb in dokazov tožene stranke, pri čemer tožena stranka ugovora v tej smeri sploh ni podala. Z navedenim ravnanjem je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo procesno določbo iz 19. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj se je po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno na podlagi okoliščin, ki ne izhajajo iz predhodnega preizkusa tožbe (v konkretnem primeru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Hkrati je storilo še absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki s sklicevanjem na navedbe in dokaze tožene stranke, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in do katerih se tožeča stranka (ali na podlagi dopolnitve tožbe ali na podlagi poziva) ni imela niti možnosti opredeliti, odvzelo pravico do izjave.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00037277
ZIKS-1 člen 24, 82.
odlog izvršitve kazni zapora
Za pritožbeno sodišče ni dvoma, da je bila obsojencu zagotovljena zadostna kontradiktornost. Kot rečeno je v vlogi z dne 5. 6. 2020 obsojenec ob jasnem odgovoru komisije, zaman pogrešal izrecno opredelitev na vprašanje nesprejemljivosti mnenja dr. B., razprava o odložitvenem razlogu s področja psihiatrije pa je zaradi poteka časa postala brezpredmetna. Dopolnitev mnenja komisije tako tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni bila potrebna, dejansko stanje je bilo na podlagi razpoložljive dokumentacije in strokovno utemeljenega mnenja komisije v zadostni meri in pravilno ugotovljeno, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da odložilni razlogi, niti v smislu določila 24. člena ZIKS-1, niti v smislu določila 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 niso podani. Glede na navedeno se odločitev o zavrnitvi obsojenčeve prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora izkaže kot pravilna in zakonita.
določitev stikov z otrokom - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - stiki v korist otroka - otrokova korist - pravica do stikov - otrokovi stiki - nepravdni postopek - izročitev otroka
Pravica do stikov z drugimi osebami je pravica otroka, o kateri sodišče odloči, če gre za osebe, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Sodišče mora torej pri sodnem odločanju o stikih najprej ugotoviti, če gre za osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, in nato, ali bi bili takšni stiki otroku v korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035691
KZ-1 člen 214.
kaznivo dejanje oderuštva - očitno nesorazmerna korist - razlogi o odločilnih dejstvih
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je podano nasprotje med odločilnimi dejstvi, ker je sodišče prve stopnje izpovedbo oškodovanca C. C. ocenilo kot prepričljivo, a mu v določenem delu ni verjelo. Če sodišče priči verjame, a v sodbi hkrati pojasni, da ji ne verjame vsega, kar je povedala, ne gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi, in tudi v primeru oškodovanca C. C. je sodišče prve stopnje obrazložilo, v katerem delu njegovo izpovedbo sprejema in v katerem delu ne.
Pritožba zagovornika obdolženke utemeljeno pogreša razloge o tem, zakaj je bila premoženjska korist nesorazmerna, pri čemer, kot pravilno navaja, zgolj dejstvo, da oškodovanec C. C. ni prejel celotne vrednosti kredita, ne more biti podlaga za očitek, da sta si obdolženca zagotovila nesorazmerno korist, in tudi glede oškodovanke D. D. utemeljeno opozarja, da ni bilo ugotovljeno, kakšna korist bi bila sorazmerna in zakaj navedeni znesek, ki bi si ga naj obdolženca zadržala, predstavlja nesorazmerno korist. Očitek, da sta si pri storitvi za uslugo, ki sta jo oškodovancema storila, zagotovila očitno nesorazmerno premoženjsko korist, pomeni, da je premoženjska korist presegala plačilo, ki se običajno da za takšno uslugo.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - onemogočanje stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba pred vložitvijo predloga za predodelitev otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.
obvezna javna služba - ravnanje z odpadki - odjemno mesto - odvoz komunalnih odpadkov
Tožnik je lastnik nepremičnine na območju organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, ki ga izvaja tožnica. Skladno z relevantnim odlokom občine je zavezan biti vključen v sistem ravnanja z odpadki in dolžan kot uporabnik storitev plačevati zaračunane storitve, saj ima organiziran odvoz odpadkov.