Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče glede pojma kmeta mejaša, in sicer iz odločb izhaja, da Vrhovno sodišče pojem kmeta mejaša, torej prednostnega upravičenca do predkupnega upravičenca oziroma tudi prednostnega upravičenca do zakupa razlaga ob uporabi teleološke razlage, torej, da se zasleduje namen zakona, lažje in bolj ekonomično obdelovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev. Tako je potrebno v vsakem posameznem primeru presoditi, ali neka pot, cesta, vodotok ali drug objekt, ki zemljišče ločuje od zemljišča, ki se daje na prodaj (zakup), predstavlja takšno oviro, da zemljišče nima lastnosti sosednjega zemljišča, s tem pa njegov lastnik nima statusa kmeta mejaša v skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ oziroma 2. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ. Namen ZKZ je ravno v tem, da se varujejo kmetijska zemljišča in zaokroženost kmetijskih gospodarstev.
prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča v predmetni zadevi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila tožnikova razrešitev s položaja direktorja tožene stranke zakonita. Zakonitost sklepa občinskega sveta o predčasni razrešitvi tožnika ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi s presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Pri predhodnem vprašanju gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, razlogi za razrešitev pa niso ne eno ne drugo.
ZSPJS člen 16, 16/3, 17, 17a.. ZIU člen 8.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Utemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da je izpolnitev triletnega napredovalnega obdobja absoluten pogoj za napredovanje, na podlagi 16. člena ZSPJS. V tretjem odstavku 16. člena ZSPJS je določeno, da javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje. V skladu z določb prvega odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vse javne uslužbence izvede do 15. marca. V 17.a členu ZSPJS je določeno, da če javni uslužbenec na osnovi veljavne ocene iz 6. odstavka 16. člena izpolni pogoje za napredovanje v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje na delovnem mestu oziroma v nazivu, napreduje od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za nepredovanje v višji plačni razred.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035570
OZ člen 619. ZPP člen 12, 108, 110, 115, 116, 258, 258/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - končni rezultat - končanje posla - obligacija rezultata - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - izvajanje dokazov - zaslišanje strank - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka s pritožbo izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Podjemnik je upravičen do plačila po podjemni pogodbi le, če doseže končni rezultat, kot je bil dogovorjen med strankama.
Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti. Poslovne obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek, vendar pa tega tožeča stranka v predlogu za preložitev naroka ni trdila.
pogodba - obratovalni stroški - zastaralni rok - občasne terjatve - splošni zastaralni rok - pritožbene novote
Čim gre za pogodbeno razmerje, pa utemeljenosti tožničinega zahtevka ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi prvo sodišče moralo upoštevati daljši zastaralni rok (pet let), ki velja za zastaranje terjatev iz tega naslova.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036055
ZVKSES člen 29. OZ člen 336, 336/1, 461, 461/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - grajanje napak - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Stališče, da zastaralni rok začne teči šele od trenutka seznanjenosti upnika z elementi odškodninske obveznosti, pomeni, da dolžnik v primeru kršitve posamezne pogodbene dolžnosti nima nobene časovne zaščite pred odškodninskimi zahtevki sopogodbenika.
ZZUSUDJZ člen 3. ZIZ člen 194, 194/2. ZS člen 83a, 83a/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - ustavitev nepremičninske izvršbe
Na podlagi 3. člena ZZUSUDJZ,1 ki je začel veljati 29. 3. 2020, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo (prvi odstavek). Upniku se je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ za čas veljavnosti začasnih ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, podaljšal.
predlog za izdajo začasne odredbe - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - neznatna škoda - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - nesklepčnost predloga - grožnje nasprotne stranke - vlaganja v tujo nepremičnino - pavšalne in neizkazane navedbe
Pravica razpolaganja je bistveni element lastninske pravice, zato prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine že po naravi stvari predstavlja tako velik poseg v lastninsko pravico, da presega vsebino pravnega standarda neznatne škode.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00040498
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35, 39, 39/1.
preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - objava opravičila - umik vsebin s spletne strani - odstranitev s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - kršitev osebnostnih pravic - nedenarni tožbeni zahtevek - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - intenzivnost bolečin - poročanje o kazenskem postopku - kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativno javna oseba - objava v medijih - svoboda izražanja (tisk) - razžalitev - objektivna žaljivost - objektivno žaljiv zapis - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - arhiv objav - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je razžalitev vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši. Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Očitek storitve kaznivega dejanja je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Sporni članek je bil v tiskani izdaji časopisa objavljen na 7. strani, v rubriki „kronika“. Objava preklica in opravičila na 1. strani časopisa, ki je namenjena najaktualnejšim in najpomembnejšim novicam, bi predstavljala nesorazmeren ukrep. Utemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da lahko sodišče stranki prisodi nekaj manj od tistega, kar zahteva, ne more pa ji prisoditi kaj več ali kaj drugega. V konkretnem primeru odločitev, da je tožena stranka dolžna objaviti preklic navedb v spornem članku z opravičilom tožniku na strani, ki je kasnejša od 1. strani časopisa, predstavlja nekaj manj od tistega, kar je zahteval tožnik.
Odgovornosti in naloge novinarjev niso tako daljnosežne, da bi se jim lahko ali smelo naložiti, da iz javnih arhivov izbrišejo članke, tudi če posegajo v osebnostne pravice oškodovancev. Spletni arhivi medijev so varovani v okviru pravice do svobode izražanja, saj se s tem, ko se javnosti omogoča dostop tudi do starejših medijskih objav, omogoča oblikovanje demokratične razprave o zadevah, ki so v javnem interesu. Odstranitev članka iz (spletnega) arhiva, tudi če posega v osebnostne pravice oškodovanca, bi pomenila cenzuro in pisanje zgodovine na novo, kar je povsem v nasprotju s pravico do svobode izražanja.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - tek roka - pravočasna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - razveljavitev prvostopenjskega sklepa o zavrženju tožbe - pritožbeni stroški - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Tožeča stranka je tožbo po pozivu sodišča dopolnila v postavljenem roku, zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - ugovor zoper plačilni nalog
Ker je bila vloga vložena v pritožbenem roku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2020 in ker po vsebini predstavlja pritožbo zoper navedeni sklep, jo je sodišče prve stopnje zmotno okvalificiralo kot ugovor zoper plačilni nalog in posledično o njej zmotno odločilo kot o ugovoru zoper plačilni nalog.
premoženjska razmerja med zakoncema - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - višina deležev zakoncev
Po prvem odstavku 59. člena ZZZDR se domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vsak zakonec pa lahko dokazuje, da sta prispevala k nastanku skupnega premoženja v drugačnem razmerju. Gre za zakonsko domnevo; dejstev, ki se po zakonu domnevajo, ni treba dokazovati, pač pa bi moral nasprotno dokazovati (in najprej konkretno zatrjevati) tisti, ki domnevo o enakosti deležev izpodbija, torej v konkretnem primeru toženec. Toženec tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov nasprotni zahtevek (pravilno ugovor) v zvezi z njegovim višjim deležem.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost imetnika živali - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival
Opustitev naročenih kontrolnih pregledov sicer lahko kaže na malomaren in nevesten odnos tožnika do lastnega zdravljenja, kot to ugotavlja tudi izvedenec ortopedske stroke v svojem izvedenskem mnenju, ne dokazuje pa še, kdaj bi lahko bil tožnik, če bi bil v zvezi s svojim zdravljenjem bolj skrben, seznanjen s celotnim obsegom (tudi bodoče) škode, seznanjen z vsemi okoliščinami, da bi lahko opredelil višino škode in vložil zahtevek za njeno povračilo oziroma da bi lahko bil s temi okoliščinami seznanjen že pred 5. 2. 2016. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi morala Z. S. pri skrbi za psa mladiča ravnati bolj previdno, omejiti njegovo gibanje, predvsem pa paziti, da ne bi s svojim nepredvidljivim gibanjem povzročil škodo tretjim osebam, torej se gibal nenadzorovano po stopnišču v času navzočnosti tretjih oseb. Kot skrbna imetnica razigranega pasjega mladiča, bi se morala zavedati, da se utegne pes s svojim nenadzorovanim gibanjem po prostoru ob navzočnosti tretje osebe, ki hodi po stopnicah navzdol, zapoditi za njim, zato bi morala poskrbeti za ustrezno nadzorstvo, biti pri skrbi za psa bolj pozorna, ga v tem času zapreti oz. privezati, da bi s tem preprečila njegovo prosto nekontrolirano gibanje po prostoru in s tem bi preprečila poškodovanje tožnika.
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo, ker je ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo, v roku 30 dni ni odgovorila, čeprav ji je bila tožba pravilno vročena na naslovu, ki je bil v registru vpisan kot sedež tožene stranke.
motenje posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave
Določilo 35. člena SPZ določa, da se v razmerju med več posestniki iste stvari (torej soposestniki) šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. V ugotovljenih okoliščinah očitana ravnanja tožencev ne predstavljajo motilnih ravnanj, saj toženci z njimi niso spremenili ali ovirali dotedanji način izvrševanja tožnikove soposesti.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o končni odločitvi ter tega vročilo pravdnim strankam preden je tem vročilo tudi prepis zvočnega posnetka zaslišanja priče. Sodišče prve stopnje je s tem sicer kršilo določila četrtega odstavka 125a. člena ZPP, vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost odločitve o glavni stvari ni vplivala. Zaradi navedenega pritožniku tudi ni bila kršena pravica do izjave. Prepis zvočnega posnetka namreč ni dokaz, ki bi ga sodišče prve stopnje upoštevalo ob ugotavljanju pravno pomembnih dejstev.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 17/3, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49, 130.. ZKolP člen 5.. ZDSS-1 člen 6.
kilometrina - službena pot - kraj opravljanja dela - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Tako ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Toženka tožniku zato z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
Določilo, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela nanaša tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela tudi opravljanje dela, ne more biti predmet enostranskega odločanja delodajalca, ampak je glede na 3. odstavek 9. člena ZDR-1 in 5. člena ZKolP, lahko le predmet kolektivne pogodbe, sprejete po določenem postopku. Mnenje komisije za razlago kolektivne pogodbe z dne 17. 12. 2017 oziroma ugotovitveni sklep te komisije nista razlaga, ki bi pomenila obvezen način uporabe in izvajanja določb kolektivne pogodbe ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalca iz kolektivne pogodbe po 3. odstavku 17. člena KPDŽP, prav tako pa tudi nista "priporočilo" kot strokovni predlog strankam za ureditev določenih vprašanj po 4. odstavku istega člena. Pravilno je tudi stališče, da Komisija ni pristojna za presojanje, ali je določen akt delodajalca v skladu s kolektivno pogodbo ali ni, saj je to skladno z določbo 6. člena ZDSS-1 pristojnosti delovnega sodišča.
Ob konkurenci dveh originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (tožniki zatrjujejo priposestvovanje v podaljšanem priposestvovalnem roku na podlagi ODZ od leta 1885 naprej, prva toženka pa se sklicuje na pravnomočno denacionalizacijsko odločbo iz leta 2006) je sodišče prve stopnje utemeljeno dalo prednost prvi toženki, ki je solastninsko pravico na spornem delu nepremičnine pridobila kasneje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - za odločitev relevantne okoliščine - dogovor o obročnem odplačilu - odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugovorne navedbe dolžnice o tem, da za izterjevani znesek ni prejela možnosti odloga ali plačila na obroke, da je za vsako terjatev možen izvensodni dogovor, ki ga lahko dolžnik sklene z upnikom, in da ima zaradi sinovih dolgov še nekaj drugih obveznosti, ki jih mesečno plačuje, in jih v primeru izvršbe ne bo več mogla plačevati, ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnica morebiti lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.