Ker tožnica v določenem roku ni ravnala v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila tudi ustrezno opozorjena - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče glede pojma kmeta mejaša, in sicer iz odločb izhaja, da Vrhovno sodišče pojem kmeta mejaša, torej prednostnega upravičenca do predkupnega upravičenca oziroma tudi prednostnega upravičenca do zakupa razlaga ob uporabi teleološke razlage, torej, da se zasleduje namen zakona, lažje in bolj ekonomično obdelovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev. Tako je potrebno v vsakem posameznem primeru presoditi, ali neka pot, cesta, vodotok ali drug objekt, ki zemljišče ločuje od zemljišča, ki se daje na prodaj (zakup), predstavlja takšno oviro, da zemljišče nima lastnosti sosednjega zemljišča, s tem pa njegov lastnik nima statusa kmeta mejaša v skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ oziroma 2. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ. Namen ZKZ je ravno v tem, da se varujejo kmetijska zemljišča in zaokroženost kmetijskih gospodarstev.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
V zvezi s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo izpolnjevanja normativov Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, ki določa, da je v varovanem oddelku socialno varstvenih zavodov lahko največ 12 oseb, je potrebno pojasniti, da je predlagatelj v tem postopku sam varstveni zavod, v katerem naj bi se nasprotno udeleženko namestilo na varovani oddelek. To pa seveda pomeni, da predlagatelj gotovo ima prostor za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek – v nasprotnem primeru predloga na bi vložil.
preizkus ocene dela - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je pri presoji pravilnosti službene ocene za sporno leto res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani v Pravilniku o službeni oceni in nikakor ne more samo nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznika k delovanju organa, saj sodišče konkretnega dela ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče običajno večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno delo ocenjevanega poznajo. Zato bi glede same vsebine ocene sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, doseganje cilja, ravnanja s sredstvi in viri, komuniciranje in ostale kriterije iz ocenilnega lista. Posebej bi moralo preizkusiti očitke v zvezi z pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Tožnik utemeljeno uveljavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov zahtevek, ne da bi službeno oceno preizkusilo po vsebini.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma
Ob ugotovljenem nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni mogoče ugotavljati, ali bi delavcu lahko delovno razmerje (zakonito) prenehalo na kakšni drugi podlagi. Predmet sodne presoje je le zakonitost prenehanja delovnega razmerja na tisti podlagi, na kateri je do prenehanja prišlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036055
ZVKSES člen 29. OZ člen 336, 336/1, 461, 461/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - grajanje napak - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Stališče, da zastaralni rok začne teči šele od trenutka seznanjenosti upnika z elementi odškodninske obveznosti, pomeni, da dolžnik v primeru kršitve posamezne pogodbene dolžnosti nima nobene časovne zaščite pred odškodninskimi zahtevki sopogodbenika.
ZZUSUDJZ člen 3. ZIZ člen 194, 194/2. ZS člen 83a, 83a/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - ustavitev nepremičninske izvršbe
Na podlagi 3. člena ZZUSUDJZ,1 ki je začel veljati 29. 3. 2020, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo (prvi odstavek). Upniku se je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ za čas veljavnosti začasnih ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, podaljšal.
pogodba - obratovalni stroški - zastaralni rok - občasne terjatve - splošni zastaralni rok - pritožbene novote
Čim gre za pogodbeno razmerje, pa utemeljenosti tožničinega zahtevka ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi prvo sodišče moralo upoštevati daljši zastaralni rok (pet let), ki velja za zastaranje terjatev iz tega naslova.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00040498
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35, 39, 39/1.
preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - objava opravičila - umik vsebin s spletne strani - odstranitev s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - kršitev osebnostnih pravic - nedenarni tožbeni zahtevek - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - intenzivnost bolečin - poročanje o kazenskem postopku - kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativno javna oseba - objava v medijih - svoboda izražanja (tisk) - razžalitev - objektivna žaljivost - objektivno žaljiv zapis - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - arhiv objav - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je razžalitev vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši. Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Očitek storitve kaznivega dejanja je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Sporni članek je bil v tiskani izdaji časopisa objavljen na 7. strani, v rubriki „kronika“. Objava preklica in opravičila na 1. strani časopisa, ki je namenjena najaktualnejšim in najpomembnejšim novicam, bi predstavljala nesorazmeren ukrep. Utemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da lahko sodišče stranki prisodi nekaj manj od tistega, kar zahteva, ne more pa ji prisoditi kaj več ali kaj drugega. V konkretnem primeru odločitev, da je tožena stranka dolžna objaviti preklic navedb v spornem članku z opravičilom tožniku na strani, ki je kasnejša od 1. strani časopisa, predstavlja nekaj manj od tistega, kar je zahteval tožnik.
Odgovornosti in naloge novinarjev niso tako daljnosežne, da bi se jim lahko ali smelo naložiti, da iz javnih arhivov izbrišejo članke, tudi če posegajo v osebnostne pravice oškodovancev. Spletni arhivi medijev so varovani v okviru pravice do svobode izražanja, saj se s tem, ko se javnosti omogoča dostop tudi do starejših medijskih objav, omogoča oblikovanje demokratične razprave o zadevah, ki so v javnem interesu. Odstranitev članka iz (spletnega) arhiva, tudi če posega v osebnostne pravice oškodovanca, bi pomenila cenzuro in pisanje zgodovine na novo, kar je povsem v nasprotju s pravico do svobode izražanja.
predlog za izdajo začasne odredbe - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - neznatna škoda - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - nesklepčnost predloga - grožnje nasprotne stranke - vlaganja v tujo nepremičnino - pavšalne in neizkazane navedbe
Pravica razpolaganja je bistveni element lastninske pravice, zato prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine že po naravi stvari predstavlja tako velik poseg v lastninsko pravico, da presega vsebino pravnega standarda neznatne škode.
ugovor zoper sklep o izvršbi - višina terjatve - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da ni predložil odločbe Preživninskega sklada Republike Hrvaške in navedel višine nadomestila preživnine ter da zato trditev, da je upnik prejel nadomestilo preživnine v višini 24.161,37 HRK, v tem postopku ni mogoče preizkusiti, saj se obdobje prejemanja nadomestila preživnine ne prekriva z obdobjem v tem postopku izterjevane preživnine.
Pritožbeno uveljavljanje ugovora zastaranja je nedopustno, saj niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik ugovor zastaranja uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za objektivno novo dejstvo, ki ga časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne zajemajo, v pritožbenem postopku zato tak ugovor ni upošteven.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.
obvezna javna služba - ravnanje z odpadki - odjemno mesto - odvoz komunalnih odpadkov
Tožnik je lastnik nepremičnine na območju organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, ki ga izvaja tožnica. Skladno z relevantnim odlokom občine je zavezan biti vključen v sistem ravnanja z odpadki in dolžan kot uporabnik storitev plačevati zaračunane storitve, saj ima organiziran odvoz odpadkov.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
stvarna pristojnost - preizkus po uradni dolžnosti - razpis naroka - ustalitev pristojnosti - ugovor pristojnosti
Sodišče prve stopnje je, kot pravilno izpostavlja pritožba, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. In sicer je z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo določbo drugega odstavka 19. člena ZPP, po kateri se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga le-ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - ugovor zoper plačilni nalog
Ker je bila vloga vložena v pritožbenem roku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2020 in ker po vsebini predstavlja pritožbo zoper navedeni sklep, jo je sodišče prve stopnje zmotno okvalificiralo kot ugovor zoper plačilni nalog in posledično o njej zmotno odločilo kot o ugovoru zoper plačilni nalog.
duševno zdravje - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika odložilo do sprostitve prostega mesta, pa se za pravno povsem nepomembne za odločitev v tej zadevi izkažejo tudi vse preostale zelo obširne pritožbene navedbe pritožnika, v katerih izpostavlja problematiko in nedopustnost nameščanja oseb na prezasedene varovane oddelke socialno varstvenih zavodov, neizpolnjevanje kadrovskih in tehničnih pogojev za nameščanje oseb v prezasedene varovane oddelke in posledično tudi kršitve z ustavo in zakoni varovanih temeljnih pravic in svoboščin tako oseb, ki se na takšne prezasedene varovane oddelke socialno varstvenih zavodov nameščajo kot tudi oseb, ki so tam že nameščene in zaposlenih v socialno varstvenih zavodih.
prenos terjatve na novega upnika - po zakonu overjena listina - zakoniti zastopnik družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
V imenu pravnih oseb pogodbe podpisujejo njihovi zakoniti zastopniki, edino zakoniti zastopniki lahko v imenu pravne osebe tudi priznajo podpis na pogodbi za svojega. V času, ko je notarka potrdila, da je R. I. priznal podpis za svojega, I. ni bil več zakoniti zastopnik družbe. Podpis na pogodbi je torej ostal s strani pravne osebe neoverjen.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 129a/2, 132. ZPP člen 185, 285, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8, 413.
zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - stroški življenjskih potreb otroka - popravni sklep - pravni interes za pritožbo - stanovanjski kredit - sprememba tožbe - dolžnost poučevanja prava nevešče stranke - poučitev o procesnih pravicah - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravica do enakega obravnavanja - odločitev o stroških - odločitev po prostem preudarku
Življenjski stroški za dobrine, naštete v 129.a členu ZZZDR, mesečno lahko znatno varirajo in je ocena zato približek nekega povprečja, ki ga sodišče izračuna na podlagi letne ocene posamezne vrste stroškov.
Skladno z razpravnim načelom je predvsem na stranki sami dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo, ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze, sodišče pa mora v okviru materialno procesnega vodstva paziti, da razjasnjevalna obveznost ne preraste v pravno svetovanje stranki, ki bi lahko vzbudilo dvom v nepristranost sodišča in poseglo v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso poti na redno delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 v 31. členu določa, da je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe kraja, v skladu z določbo 49. člena ZDR-1, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela. Zato ni mogoče upoštevati stališča tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na odrejena delovišča za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.