razpolagalno upravičenje odsvojitelja - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - protipravno ravnanje - dobroverni posestnik nepremične stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, da v ravnanju tožene stranke ni najti elementov protipravnosti. Pravilno je ugotovilo, da je toženka kot zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine v okviru razpolagalnega upravičenja, ki ji ga daje lastninska pravica na nepremičnini, prenesla lastninsko pravico na sporni nepremičnin na tretji osebi s prodajno pogodbo in da torej v njenem ravnanju ni najti protipravnega ravnanja.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba - pretekla raba zemljišča - javna površina - grajeno javno dobro - javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče. Rešitev po ZVEtL-1 je namenjena čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa in tako izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - izvršba na premične stvari
Ker je tretja dolžnica v vlogi zatrjevala razloge, da bi moral biti osebni avtomobil VW izvzet iz izvršbe, pa bi morala te razloge, ker je bil navedeni predmet že individualiziran v sklepu o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe, uveljavljati že v ugovoru, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno obravnavalo kot predlog za izvzetje stvari iz izvršbe in ga je utemeljeno kot prepoznega zavrglo, saj tretja dolžnica v predlogu ni navajala, da bi razlogi za izvzetje iz izvršbe nastopili po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zaključilo, da je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Zmotno pa je presodilo, da ni podan pogoj takojšnje izvršbe, zato posledično zmotno ni presojalo trditev v predlogu za odlog izvršbe, da so dolžniki v predmetni izvršbi že izgubili eno stanovanje, ki je bilo v lasti prvega dolžnika in druge dolžnice, predmetno stanovanje pa je edino stanovanje tretje dolžnice, ki ji zagotavlja pravico do lastnine in osnovno eksistenco, s katerimi so dolžniki utemeljevali nadaljnje pogoje za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povzročitev prometne nesreče - regres zavarovalnice - krivdna odškodninska odgovornost - prištevnost - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka - stanje prehodne nerazsodnosti - mešano naključje - odgovornost za mešano naključje - prepovedane droge - materialna resnica
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženec v stanje akutne psihoze spravil z jemanjem marihuane, se ne more ekskulpirati po drugem odstavku 136. člena OZ. Da je jemanje marihuane lahko zdravju nevarno in je zato prepovedano, je splošno znano dejstvo.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje brez privolitve - pogoji za pridržanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - milejši ukrep - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 38. ZZVZZ člen 87, 87/1.
varstvo in zdravje pri delu - preizkus iz varstva pri delu - vzročna zveza - delo s krožno žago
Sodišče prve stopnje je določbo 38. člena ZVZD-1, ki delodajalcu določa dolžnost teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih kjer so poškodbe pri delu in zdravju pogostejše, kar delo s krožno žago nedvomno je, pravilno uporabilo. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da takšnega praktičnega preizkusa znanja delavec ni imel, niti na obravnavani žagi niti na kakšni drugi žagi, kar za prvotoženo stranko ni bilo sporno, kar izhaja tako iz izpovedbe samega delavca kot zakonitega zastopnika prvotožene stranke, in kot je to povzelo sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbena razlogovanja prvotožene stranke, da ni šlo za delo na posebni žagi, in da ni bilo potrebno posebno praktično usposabljanje na konkretni žagi, za odločitev brez pomena. Brez pomena je tudi pritožbeno razlogovanje, da tak preizkus ne bi pripomogel, da do nezgode ne bi prišlo.
vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je bila posest toženca dobroverna. Zgolj njegova ponudba tožnici, da je pripravljen kot kmet njena zemljišča odkupiti, še ne pomeni, da je bil glede lastništva v slabi veri. Tožnica ni prerekala toženčevih trditev, da vse do mejne obravnave nihče ni nasprotoval njegovemu načinu uživanja parcele. Na obstoj dobre vere kaže tudi zasaditev sadovnjaka, ki sega na sporno zemljišče ter predstavlja relativno veliko investicijo, za katero ni razumno pričakovati, da bi jo kmet izvedel na tujem zemljišču, če bi za to okoliščino vedel.
predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok - nesklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstopno upravičenje - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - začetek stečajnega postopka - razmerje med OZ in ZFPPIPP - zastaranje
Začetek stečajnega postopka praviloma ne zoži uporabe relevantnih pravil glede veljavnosti in učinkovanja dvostransko neizpolnjenih pogodb, ki izvirajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. To pa v konkretnem primeru (ko ZFPPIPP tudi sicer ne vsebuje drugih določb o predpogodbi) pomeni, da bi sodišče moralo pravno razmerje med pravdnima strankama presojati tudi z vidika splošnih določb OZ o predpogodbi.
postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - identifikacijski podatki dolžnika - samostojni podjetnik kot dolžnik - potrošnik - fizična oseba - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - poslovni naslov - naslov bivališča tožene stranke - vročitev s fikcijo - pravica do izjave stranke - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tako samostojni podjetnik kot tudi potrošnik, sta fizični osebi. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika. Oklic o začetku tega postopka, kot zakonsko posledico sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a s podatki iz drugega odstavka 243. člena ZFPPIPP (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, identifikacijskih podatkih o dolžniku, odločitev sodišča o začetku postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju, poziv upnikom, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica). Iz navedenega oklica nedvomno izhaja, da gre za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika (in ne kot samostojnega podjetnika), zato ne gre za nobeno neskladje med sklepom o začetku postopka osebnega stečaja in njegovim oklicem, kot to zmotno meni pritožnik.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - negativna dejstva - prevalitev dokaznega bremena
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je terjatev po njegovi evidenci v celoti plačana. S to trditvijo je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00036046
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/12, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - predkaznovanost - specialni povratnik
V pritožbi zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 lahko sodišče, če je obdolžencu izrečena kazen zapora do petih let, odredi, da jo prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, pri čemer po določbi dvanajstega odstavka 86. člena KZ-1 o tem odloča na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko ureditvijo. Zagovornik namreč v pritožbi ne navaja ničesar, s čemer bi utemeljil ne le v pritožbi zatrjevano zmotno uporabo določbe 86. člena KZ-1, temveč tudi napačno presojo okoliščin, ki so bile za sodišče prve stopnje odločilne pri odločanju o tem, da zavrne predlog za prestajanje kazni zapora obdolženca v odprtem oddelku.
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 122, 122/1. ZKP člen 358, 358 - 1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - silobran
S tem, ko je sodišče prve stopnje prišlo do pravilnega dokaznega zaključka, da je v silobranu ravnal obdolženi D. P, kaj takega več ni moglo dognati za obdolženega Z. A., saj silobran zoper silobran ni dovoljen.
začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitev upnika na pravdo - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - prenehanje terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - možnost izboljšanja pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Tožeča stranka si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj so vtoževane terjatve do tožene stranke prenehale in je s sodbo, izdano v tem pravdnem postopku, tudi če bi bilo njeni pritožbi ugodeno, zoper toženo stranko ne bi mogla več uveljaviti. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ker pa je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena.
zamudna sodba - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Ker se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pritožbene navedbe, da sodba temelji na neresničnih izjavah delavcev, niso upoštevne.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - ustavna odločba
Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Ips 148/2018 z dne 19. 2. 2019 revizijski postopek glede plačila stroškov izobraževanja prekinilo ter na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da mora pripadnik stalne sestave, ki enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi pred iztekom 10 let, ministrstvu vrniti sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja. Vrhovno sodišče RS je menilo, da je ta določba v neskladju s 14. (enakost pred zakonom) in 49. (svoboda dela) členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s 4. členom Ustave RS. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-82/2017-14 z dne 9. 4. 2020 odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo RS.
Po drugem odstavku 93. člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega izobraževanja, če je pogodbo odpovedal pred potekom desetih let. V konkretnem primeru je toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne kazenske sodbe. Toženi stranki je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov.
Tožnik je bil v osnovnem strokovnem usposabljanja za vojaka od 5. 3. 2010 do 23. 4. 2010. Delovno razmerje mu je prenehalo 21. 6. 2016 - v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstva, da je od zaključka usposabljanja do prenehanja delovnega razmerja minilo več kot dve leti, presodilo, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 11. 4. 2016 (v zvezi s sklepom z dne 9. 6. 2016) neutemeljeno naložila povračilo sorazmernega dela stroškov osnovnega strokovnega usposabljanja za vojaka v višini 1.145,72 EUR, izračunani do 31. 3. 2016. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 7. člen Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tožene stranke, po katerem morajo pripadniki Slovenske vojske po končanem usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta. Ker je bilo to v tožnikovem primeru podano, je tožnika razbremenilo povračila stroškov navedenega usposabljanja.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 158/2016 z dne 12. 5. 2020 (ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-82/17-14 z dne 9. 4. 2020, ki je odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo) pa izhaja stališče, da je povrnitev stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja v celoti urejena v drugem odstavku 93. člena ZObr, tako da uporaba 7. člena pravilnika tožene stranke ne pride v poštev.
Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. DZ člen 161, 162, 162/1, 162/1-3. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 9, 54.
začasna odredba v družinskih sporih - ukinitev stikov - enakost pred zakonom - hitri postopek - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKOUP).
ZDR-1 člen 137, 137/2, 148, 148/6, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaralni rok
Bistvena zahteva tožnikov je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičeni do nadomestila plače za vse praznike. Gre za logiko, da bi bili ti izenačeni z delavci v enakomerno razporejenem delovnem času, ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na praznične dni, za katere jim je sodišče prisodilo nadomestila plače, razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika niso delali. Ker torej sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na sporne dneve razporejeni na delo, ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, v katerih je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, pri čemer so določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti). Zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožniki na letni ravni opravili več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadmestila plače za praznik.