vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki se ne tiče same zamude roka temveč končne odločitve same, ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bil pritožbeni rok vselej odprt do izteka roka za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ZPP in ZIZ ne dopuščata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - nesorazmernost dajatve - pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev - darilni namen - ničnostni razlogi
Element tveganosti (aleatornosti) je razlog, zaradi katerega pogodbe o preužitku ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev. Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi prišla v poštev v res izjemnih primerih, ko se npr. stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen. Za tak primer v obravnavani zadevi ni šlo.
postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - identifikacijski podatki dolžnika - samostojni podjetnik kot dolžnik - potrošnik - fizična oseba - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - poslovni naslov - naslov bivališča tožene stranke - vročitev s fikcijo - pravica do izjave stranke - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tako samostojni podjetnik kot tudi potrošnik, sta fizični osebi. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika. Oklic o začetku tega postopka, kot zakonsko posledico sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a s podatki iz drugega odstavka 243. člena ZFPPIPP (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, identifikacijskih podatkih o dolžniku, odločitev sodišča o začetku postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju, poziv upnikom, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica). Iz navedenega oklica nedvomno izhaja, da gre za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika (in ne kot samostojnega podjetnika), zato ne gre za nobeno neskladje med sklepom o začetku postopka osebnega stečaja in njegovim oklicem, kot to zmotno meni pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037837
ZZZDR člen 64, 64/1, 105, 105a, 106, 123, 129, 129a, 130. DZ člen 138, 139, 140, 290. ZPP člen 2, 6, 102, 111, 111/2, 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 216, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 343, 343/2, 346, 346/1, 413. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 5. Sodni red (1995) člen 156.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - skupno starševstvo - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - pravica do uporabe lastnega jezika - prevajanje sodnih pisanj - pravica stranke do izjave v postopku - zaslišanje strank - zahteva za izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - razporeditev preživninskega bremena - potrebe mladoletnega otroka - premoženjske razmere staršev - zmožnosti staršev - stroški preživljanja - obseg stikov - stroški izvajanja stikov z otrokom - otroški dodatek - prepozna pritožba - vročitev s fikcijo
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna, omejena je z zakonom. Velja za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge in za pisno komuniciranje sodišča s strankami in drugimi udeleženci.
Preživnina ni določena že s tem, da nad mladoletnim otrokom oba starša izvršujeta skupno vzgojo in varstvo.
Obveznost plačila preživnine za mladoletnega otroka ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in lastnimi potrebami.
Porazdelitev preživninskega bremena v višini 45 % na tožnico in 55 % na toženca je glede na okoliščine primera ustrezna. Vsakodnevno delo v zvezi z mladoletno hčerko, skrb, opravila, nega in vzgoja so na tožnici. Takšne obremenitve toženec nima, saj so stiki glede na sodno poravnavo določeni v trajanju en teden na mesec. Tožnica ima zaradi tega manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek, medtem ko je toženčeva pridobitna zmožnost bistveno boljša.
Prepričljivost zaključka o ponovitveni nevarnosti pa ne omajejo niti pritožbene navedbe, da sta soobtožena A. in R. bila izpuščena na prostost, medtem ko on še vedno ostaja v priporu kot ponovitveno nevaren. Pritožbeno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se pripor za vsakega obtoženca presoja individualno, sicer pa primerjava njihovih položajev pokaže, da se za razliko od sedaj ločeno obtoženega A. obtoženemu B. ne očita zgolj kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, pač pa tudi po 308. členu KZ-1, zoper obtoženega R. pa je bil pripor ob izreku sodbe odpravljen, ker tožilstvo ni predlagalo njegovega podaljšanja.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - izvršba na premične stvari
Ker je tretja dolžnica v vlogi zatrjevala razloge, da bi moral biti osebni avtomobil VW izvzet iz izvršbe, pa bi morala te razloge, ker je bil navedeni predmet že individualiziran v sklepu o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe, uveljavljati že v ugovoru, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno obravnavalo kot predlog za izvzetje stvari iz izvršbe in ga je utemeljeno kot prepoznega zavrglo, saj tretja dolžnica v predlogu ni navajala, da bi razlogi za izvzetje iz izvršbe nastopili po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zaključilo, da je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Zmotno pa je presodilo, da ni podan pogoj takojšnje izvršbe, zato posledično zmotno ni presojalo trditev v predlogu za odlog izvršbe, da so dolžniki v predmetni izvršbi že izgubili eno stanovanje, ki je bilo v lasti prvega dolžnika in druge dolžnice, predmetno stanovanje pa je edino stanovanje tretje dolžnice, ki ji zagotavlja pravico do lastnine in osnovno eksistenco, s katerimi so dolžniki utemeljevali nadaljnje pogoje za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035953
OZ člen 51, 51/2, 58. ZZasV-1 člen 11, 11/3. ZPP člen 337, 337/1.
zasebno varovanje - pogodba o opravljanju storitev varovanja - sklenitev aneksa k pogodbi - podpis aneksa - obstoj ustnega dogovora - soglasje volj - pavšalno zatrjevanje - pisna oblika - obličnost kot pogoj veljavnosti pogodbe - ničnost - plačilo računov - konkludentno ravnanje - teorija o realizaciji - konvalidacija - nedovoljene pritožbene novote
Za ugoditev zahtevku ni mogoče uporabiti teorije o realizaciji (58. člen OZ), na katero se opira pritožnica, saj se s slednjo lahko sanira le nepravilna oblika sicer doseženega soglasja volj o sklenitvi pogodbe (ali npr. aneksa), ne more pa se z njo nadomestiti manjkajočega soglasja volj za sklenitev pogodbe (aneksa). Povedano drugače: konvalidacija pogodbe (aneksa) brez soglasja o sklenitvi ni mogoča.
ZIZ člen 58, 58/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - kršitev pravice do izjave - narok za obravnavo ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - odlog izpolnitve obveznosti
Citirana sodba dokazuje zgolj pretnjo izreka kazenske sankcije v primeru neplačila v navedenem roku, ne pa tudi obstoja sporazuma med strankama, da naj dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu izpolni v roku 3 let po pravnomočnosti sodbe.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče izda dopolnilni sklep na predlog stranke takrat, ko ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo biti odločeno ali če ni odločilo o delu zahtevka.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 58, 58/4.
družinska pokojnina
Za priznanje pravice do družinske pokojnine morajo biti sočasno izpolnjeni predpisani zakonski pogoji tako na strani umrlega zavarovanca kot tudi zavarovanih družinskih članov. Po 4. odstavku 58. člena ZPIZ-2 je leta 2014 mati pravico do družinske pokojnine po otroku lahko pridobila, če je ob njegovi smrti dopolnila najmanj 58 let starosti. Tožnica, je ob sinovi smrti dopolnila le 56 let in 9 mesecev starosti, zato je bila leta 2014 vložena zahteva pravnomočno zavrnjena. Naknadna dopolnitev 58. let starosti pravno ni relevantna, saj bi ta starost morala biti izpolnjena ob nastanku zavarovanega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038696
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161. ZNP-1 člen 98.
ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med otrokom in starši - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - obseg stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - starost otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - dokazni standard verjetnosti - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - izvedenec klinične psihologije - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - dejansko stanje v času izdaje odločbe - neenotna sodna praksa
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. CSD opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Namen postopka z začasno odredbo ni natančno ugotavljanje optimalnega načina stikovanja. V postopku z izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi drugačnega standarda kot pri odločanju o končni odločbi, torej na podlagi verjetnosti, zato so neutemeljeni očitki, da bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo šele po izdelavi mnenja izvedenca klinične psihologije.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlogi za razveljavitev - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - slabo zdravstveno stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Slabo zdravstveno stanje tožene stranke v času vročitve tožbe lahko predstavljalo zgolj morebiten razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa utemeljenega pritožbenega razloga.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - izključitveni razlog
Že sodišče prve stopnje pri materialno pravni presoji zadeve pravilno izhaja 3. odstavka 3. člena ZUTD, ki določa, da je cilj zakona tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z denarnimi nadomestili po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pravico do denarnega nadomestila je mogoče priznati v primeru brezposelnosti iz 1. alineje 58. člena pod pogoji iz 3. odstavka 3. člena ter ob izpolnitvi predpisanega minimalnega obdobja zavarovanja iz 59. člena ZUTD.
Kljub izpolnjevanju navedenih pogojev pa zavarovana oseba pravice do nadomestila za brezposelnost ne more pridobiti, če je podan odklonitveni razlog iz 63. člena ZUTD. Razlogi so določeni taksativno in med njih ni uvrščena prodaja enoosebne gospodarske družbe. Določbe 63. člena ZUTD zato ni mogoče pravilno razlagati niti uporabljati na način, kot se zavzema tožena stranka. Da bi torej že sama prodaja enoosebne gospodarske družbe v 100 % lasti hkrati pomenila prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje nalog direktorice po lastni volji oz. krivdi.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nepristransko sojenje - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036070
ZPP člen 214, 214/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/3, 24/3-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 253/2, 380, 380/2.
evropski plačilni nalog - pogodba o finančnem leasingu - opcija odkupa - predmet leasinga - nepremičnina - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošteni pogodbeni pogoji - potrošnik - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poslovna odškodninska obveznost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe o leasingu - tržna vrednost predmeta leasinga - nadomestna obveznost - pozitivni pogodbeni interes - izpolnitveni interes - ekonomski interes - obrok leasinga - premoženjska škoda - kavza pravnega posla - sodba presenečenja - priznana dejstva - pogodbena kazen - polna odškodnina
Pogodbeni pogoj je nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Po stališču SEU je pri presoji o obstoju znatnega neravnotežja v škodo potrošnika relevantna primerjava potrošnikovega položaja po pogodbi s položajem, ki bi ga imel na podlagi veljavnega nacionalnega prava, in ob upoštevanju sredstev, ki jih ima po nacionalnem pravu za dosego prenehanja uporabe nedovoljenih pogojev. Pomembne so okoliščine, ki so mogle vplivati na kasnejše izvajanje pogodbe in ki bi jih ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke o možnih spremembah menjalnih tečajev. SEU je tudi že izreklo, da pogodbena določba, po kateri je kreditojemalec dolžan anuiteto vrniti v protivrednosti domače valute, breme tečajnega tveganja prenaša nanj. V nasprotju z zahtevo dobre vere je tako neravnotežje tedaj, ko bi ponudnik storitve, ki bi s potrošnikom lojalno in pravično posloval, lahko razumno pričakoval, da potrošnik zadevnega pogoja ne bi sprejel.
Pogodbi zvesta stranka ne more hkrati uveljavljati pravice do polne odškodnine (odškodnine za celoten obseg škode) in pravice do zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker se pravici izključujeta (če uveljavi eno, ne more hkrati uveljavljati tudi druge), obeh pravic (zahtevkov) ne more kumulirati (seštevati). Če pa ji je zaradi zamude ali neizpolnitve nastala škoda, ki presega znesek zamudnih obresti ali pogodbene kazni za zamudo ali za neizpolnitev, lahko (poleg zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni za zamudo ali neizpolnitev) zahteva tudi razliko do polne odškodnine (drugi odstavek 380. člena oziroma drugi odstavek 253. člena OZ).