ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje).
Za pravne osebe velja, da morajo imeti poslovanje organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno posluje, kar pomeni, da normalno sprejema pisanja.
Dolžnik je imel prakso vročanja zaposleni v sosednjem podjetju in velja še danes.
Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oz. nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom.
ZIZ člen 58, 58/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - kršitev pravice do izjave - narok za obravnavo ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - odlog izpolnitve obveznosti
Citirana sodba dokazuje zgolj pretnjo izreka kazenske sankcije v primeru neplačila v navedenem roku, ne pa tudi obstoja sporazuma med strankama, da naj dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu izpolni v roku 3 let po pravnomočnosti sodbe.
stranska intervencija - intervencijski interes - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - etažni lastnik - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Tudi če bo tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ugodeno, ta pravnomočna odločitev ne bo vplivala na materialnopravni položaj predlagatelja in drugih etažnih lastnikov v zvezi s priznanjem lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni ustrezno popravil skladno s sklepom z dne 4. 2. 2020, je po oceni pritožbenega sodišča tožbo vloženo 28. 1. 2020 na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038696
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161. ZNP-1 člen 98.
ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med otrokom in starši - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - obseg stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - starost otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - dokazni standard verjetnosti - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - izvedenec klinične psihologije - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - dejansko stanje v času izdaje odločbe - neenotna sodna praksa
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. CSD opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Namen postopka z začasno odredbo ni natančno ugotavljanje optimalnega načina stikovanja. V postopku z izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi drugačnega standarda kot pri odločanju o končni odločbi, torej na podlagi verjetnosti, zato so neutemeljeni očitki, da bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo šele po izdelavi mnenja izvedenca klinične psihologije.
ZGD-1 člen 405, 405/3, 410. ZZ člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2, 29, 29/1, 29/1-1, 29/1-2, 29/1-3, 138.
vpis v sodni register - prenehanje zavoda - likvidacija zavoda - predlog za vpis začetka redne likvidacije zavoda - smiselna uporaba ZGD-1 - overovitev podpisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopek redne (notranje) likvidacije zasebnega zavoda je treba smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.
V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, in ker ta v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki se ne tiče same zamude roka temveč končne odločitve same, ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bil pritožbeni rok vselej odprt do izteka roka za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ZPP in ZIZ ne dopuščata.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 38. ZZVZZ člen 87, 87/1.
varstvo in zdravje pri delu - preizkus iz varstva pri delu - vzročna zveza - delo s krožno žago
Sodišče prve stopnje je določbo 38. člena ZVZD-1, ki delodajalcu določa dolžnost teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih kjer so poškodbe pri delu in zdravju pogostejše, kar delo s krožno žago nedvomno je, pravilno uporabilo. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da takšnega praktičnega preizkusa znanja delavec ni imel, niti na obravnavani žagi niti na kakšni drugi žagi, kar za prvotoženo stranko ni bilo sporno, kar izhaja tako iz izpovedbe samega delavca kot zakonitega zastopnika prvotožene stranke, in kot je to povzelo sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbena razlogovanja prvotožene stranke, da ni šlo za delo na posebni žagi, in da ni bilo potrebno posebno praktično usposabljanje na konkretni žagi, za odločitev brez pomena. Brez pomena je tudi pritožbeno razlogovanje, da tak preizkus ne bi pripomogel, da do nezgode ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice - veriga listin
Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 164, 186, 186/2, 186/3, 187, 243, 299, 299/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 47, 47/1, 49, 49/3, 65, 65/2, 66.
projektantska pogodba - kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost projektanta - odgovorni projektant - odgovornost projektanta - prostorski akti - gradbeno dovoljenje - skladnost gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - skladnost projekta s prostorskim aktom - poškodbe na objektu - aktivna legitimacija - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - zamuda - zakonske zamudne obresti
Civilnopravno odgovorni projektant odgovarja projektantu, kot izrecno določa točka 4.2.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, in ne drži, da je določba 2. člena ZGO-1 namenjena le olajševanju razumevanja gradbene zakonodaje in klasificiranju medsebojnih povezav v gradbenopravnem smislu. Odgovorni projektant je posameznik, ki za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, odgovarja projektantu. Napram tretjim pa odškodninsko odgovarja projektant, zato je sodišče prve stopnje v 56. in 57. točki obrazložitve navedene določbe pravilno razumelo in obrazložilo, vključno z določbo 47. člena ZGO-1, tako da je podlaga za neposredni odškodninski zahtevek tožnic v razmerju do odgovornega projektanta izključena.
Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje brez privolitve - pogoji za pridržanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - milejši ukrep - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povzročitev prometne nesreče - regres zavarovalnice - krivdna odškodninska odgovornost - prištevnost - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka - stanje prehodne nerazsodnosti - mešano naključje - odgovornost za mešano naključje - prepovedane droge - materialna resnica
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženec v stanje akutne psihoze spravil z jemanjem marihuane, se ne more ekskulpirati po drugem odstavku 136. člena OZ. Da je jemanje marihuane lahko zdravju nevarno in je zato prepovedano, je splošno znano dejstvo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - potni stroški pooblaščenca
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o nepriznanju potnih stroškov toženkine pooblaščenke na relaciji Novo mesto – Maribor – Novo mesto. Toženkina pooblaščenka ni odvetnica in je domnevno zaposlena pri toženki. Toženka ima sedež v Mariboru, zato ni podlage za priznanje pooblaščenkinih potnih stroškov pristopa na narok, kot jih je priglasila toženka.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59, 59/1.
tožba za nedopustnost izvršbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - dokazni standard verjetnosti - dokazno breme tožnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o zavrnitvi ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Tožba na nedopustnost izvršbe je po svoji pravni naravi ugotovitvena tožba, ki se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od sprožitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe je pravni interes, ki ga mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati tožeča stranka.
Vložitev predmetne ugotovitvene tožbe je dopuščena s posebnim predpisom, in sicer v prvem odstavku 59. člena ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe je torej izkazan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice (tožnico) je bil izdan na podlagi 24. člena ZIZ in gre za procesno tehnični sklep, s katerim nov dolžnik (le) formalno postane stranka izvršilnega postopka, in ne predstavlja odločitve o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika tudi dejansko prešla na dediča, ampak je to stvar odločanja o morebitnem ugovoru novega dolžnika zoper sklep o izvršbi. Tak ugovor je dolžnica (tožnica) v izvršilnem postopku tudi vložila in v njem uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost nanjo ni prešla.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - negativna dejstva - prevalitev dokaznega bremena
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je terjatev po njegovi evidenci v celoti plačana. S to trditvijo je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.