Glede na dejstvo, da sodni postopek ugotavljanja invalidnosti ni namenjen odkrivanju oziroma diagnostiki tožničinih kliničnih težav, temveč oceni njene delovne zmožnosti, izvedovanje s pritegnitvijo sodnega izvedenca nevrologa, tožnici ne bi povečalo možnosti njenega uspeha, saj bi bile morebitne ugotovitve glede obstoja zatrjevanih vrtoglavic, lahko le podlaga za podajo nove predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 38. ZZVZZ člen 87, 87/1.
varstvo in zdravje pri delu - preizkus iz varstva pri delu - vzročna zveza - delo s krožno žago
Sodišče prve stopnje je določbo 38. člena ZVZD-1, ki delodajalcu določa dolžnost teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih kjer so poškodbe pri delu in zdravju pogostejše, kar delo s krožno žago nedvomno je, pravilno uporabilo. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da takšnega praktičnega preizkusa znanja delavec ni imel, niti na obravnavani žagi niti na kakšni drugi žagi, kar za prvotoženo stranko ni bilo sporno, kar izhaja tako iz izpovedbe samega delavca kot zakonitega zastopnika prvotožene stranke, in kot je to povzelo sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbena razlogovanja prvotožene stranke, da ni šlo za delo na posebni žagi, in da ni bilo potrebno posebno praktično usposabljanje na konkretni žagi, za odločitev brez pomena. Brez pomena je tudi pritožbeno razlogovanje, da tak preizkus ne bi pripomogel, da do nezgode ne bi prišlo.
razpolagalno upravičenje odsvojitelja - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - protipravno ravnanje - dobroverni posestnik nepremične stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, da v ravnanju tožene stranke ni najti elementov protipravnosti. Pravilno je ugotovilo, da je toženka kot zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine v okviru razpolagalnega upravičenja, ki ji ga daje lastninska pravica na nepremičnini, prenesla lastninsko pravico na sporni nepremičnin na tretji osebi s prodajno pogodbo in da torej v njenem ravnanju ni najti protipravnega ravnanja.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba - pretekla raba zemljišča - javna površina - grajeno javno dobro - javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče. Rešitev po ZVEtL-1 je namenjena čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa in tako izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
URS člen 26, 53, 53/3. ZVPSBNO člen 15, 19. OZ člen 131, 131/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 4, 5a, 6, 10, 106.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odgovornost države za ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - profesionalna skrbnost - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - pravica do zasebnega in družinskega življenja - poseg v družinsko življenje - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poseg v osebnostne pravice posameznika - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - stiki očeta z otrokom - preprečevanje stikov - aktivna legitimacija - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik ni aktivno legitimiran uveljavljati odškodnine za škodo, za katero meni, da je bila prizadejana njegovima otrokoma, ker država ni ustrezno zavarovala njunih interesov, pa bi jih morala. Če je škoda nastala otrokoma, lahko odškodnino zanjo uveljavljata le sama.
Trditve tožeče stranke niso takšne, da bi omogočale ugoditev tožbenemu zahtevku po ZVPSBNO, če bi bil tak zahtevek postavljen (pa ni bil), bi ga moralo sodišče prve stopnje (zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk) zavreči.
Protipravnost je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti je odločilno, ali je sodnik ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Pravica do stikov med starši in otroki (za razliko od pravice staršev in otroka do skupnega življenja) pomeni po ustaljeni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenje; prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine.
Dolgotrajno odločanje o dodelitvi deklice in njenih stikih z očetom ob vednosti sodišč, da mati deklico od očeta odtujuje, in ob hkratni nemožnosti sodišča, da bi materine starševske zmožnosti preverilo z izvedencem, predstavlja ravnanje sodišč, ki je v očitnem nasprotju z usmeritvami tretjega odstavka 53. člena Ustave, 8. člena EKČP ter določbami 4. člena, 5.a člena, 6. in 10. člena ZZZDR.
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje).
ZGD-1 člen 405, 405/3, 410. ZZ člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2, 29, 29/1, 29/1-1, 29/1-2, 29/1-3, 138.
vpis v sodni register - prenehanje zavoda - likvidacija zavoda - predlog za vpis začetka redne likvidacije zavoda - smiselna uporaba ZGD-1 - overovitev podpisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopek redne (notranje) likvidacije zasebnega zavoda je treba smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.
V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, in ker ta v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki se ne tiče same zamude roka temveč končne odločitve same, ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bil pritožbeni rok vselej odprt do izteka roka za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ZPP in ZIZ ne dopuščata.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje brez privolitve - pogoji za pridržanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - milejši ukrep - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038696
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161. ZNP-1 člen 98.
ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med otrokom in starši - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - obseg stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - starost otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - dokazni standard verjetnosti - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - izvedenec klinične psihologije - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - dejansko stanje v času izdaje odločbe - neenotna sodna praksa
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. CSD opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Namen postopka z začasno odredbo ni natančno ugotavljanje optimalnega načina stikovanja. V postopku z izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi drugačnega standarda kot pri odločanju o končni odločbi, torej na podlagi verjetnosti, zato so neutemeljeni očitki, da bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo šele po izdelavi mnenja izvedenca klinične psihologije.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlogi za razveljavitev - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 164, 186, 186/2, 186/3, 187, 243, 299, 299/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 47, 47/1, 49, 49/3, 65, 65/2, 66.
projektantska pogodba - kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost projektanta - odgovorni projektant - odgovornost projektanta - prostorski akti - gradbeno dovoljenje - skladnost gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - skladnost projekta s prostorskim aktom - poškodbe na objektu - aktivna legitimacija - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - zamuda - zakonske zamudne obresti
Civilnopravno odgovorni projektant odgovarja projektantu, kot izrecno določa točka 4.2.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, in ne drži, da je določba 2. člena ZGO-1 namenjena le olajševanju razumevanja gradbene zakonodaje in klasificiranju medsebojnih povezav v gradbenopravnem smislu. Odgovorni projektant je posameznik, ki za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, odgovarja projektantu. Napram tretjim pa odškodninsko odgovarja projektant, zato je sodišče prve stopnje v 56. in 57. točki obrazložitve navedene določbe pravilno razumelo in obrazložilo, vključno z določbo 47. člena ZGO-1, tako da je podlaga za neposredni odškodninski zahtevek tožnic v razmerju do odgovornega projektanta izključena.
Prepričljivost zaključka o ponovitveni nevarnosti pa ne omajejo niti pritožbene navedbe, da sta soobtožena A. in R. bila izpuščena na prostost, medtem ko on še vedno ostaja v priporu kot ponovitveno nevaren. Pritožbeno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se pripor za vsakega obtoženca presoja individualno, sicer pa primerjava njihovih položajev pokaže, da se za razliko od sedaj ločeno obtoženega A. obtoženemu B. ne očita zgolj kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, pač pa tudi po 308. členu KZ-1, zoper obtoženega R. pa je bil pripor ob izreku sodbe odpravljen, ker tožilstvo ni predlagalo njegovega podaljšanja.
predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok - nesklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstopno upravičenje - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - začetek stečajnega postopka - razmerje med OZ in ZFPPIPP - zastaranje
Začetek stečajnega postopka praviloma ne zoži uporabe relevantnih pravil glede veljavnosti in učinkovanja dvostransko neizpolnjenih pogodb, ki izvirajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. To pa v konkretnem primeru (ko ZFPPIPP tudi sicer ne vsebuje drugih določb o predpogodbi) pomeni, da bi sodišče moralo pravno razmerje med pravdnima strankama presojati tudi z vidika splošnih določb OZ o predpogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037837
ZZZDR člen 64, 64/1, 105, 105a, 106, 123, 129, 129a, 130. DZ člen 138, 139, 140, 290. ZPP člen 2, 6, 102, 111, 111/2, 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 216, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 343, 343/2, 346, 346/1, 413. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 5. Sodni red (1995) člen 156.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - skupno starševstvo - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - pravica do uporabe lastnega jezika - prevajanje sodnih pisanj - pravica stranke do izjave v postopku - zaslišanje strank - zahteva za izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - razporeditev preživninskega bremena - potrebe mladoletnega otroka - premoženjske razmere staršev - zmožnosti staršev - stroški preživljanja - obseg stikov - stroški izvajanja stikov z otrokom - otroški dodatek - prepozna pritožba - vročitev s fikcijo
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna, omejena je z zakonom. Velja za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge in za pisno komuniciranje sodišča s strankami in drugimi udeleženci.
Preživnina ni določena že s tem, da nad mladoletnim otrokom oba starša izvršujeta skupno vzgojo in varstvo.
Obveznost plačila preživnine za mladoletnega otroka ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in lastnimi potrebami.
Porazdelitev preživninskega bremena v višini 45 % na tožnico in 55 % na toženca je glede na okoliščine primera ustrezna. Vsakodnevno delo v zvezi z mladoletno hčerko, skrb, opravila, nega in vzgoja so na tožnici. Takšne obremenitve toženec nima, saj so stiki glede na sodno poravnavo določeni v trajanju en teden na mesec. Tožnica ima zaradi tega manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek, medtem ko je toženčeva pridobitna zmožnost bistveno boljša.