Za pravne osebe velja, da morajo imeti poslovanje organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno posluje, kar pomeni, da normalno sprejema pisanja.
Dolžnik je imel prakso vročanja zaposleni v sosednjem podjetju in velja še danes.
Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oz. nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.
OZ-UPB1 člen 353. KZ-1 člen 90, 90/2. KZ člen 211, 211/2, 325, 325/1.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po določbi drugega odstavka 211. člena KZ (enaka je določba drugega odstavka 90. člena sedaj veljavnega KZ-1) se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni, če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni. V predmetni zadevi je šlo za eno kaznivo dejanje (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti), za katerega so glede na posledice predpisane različne kazni. Kazenski pregon bi zato tudi za kaznivo dejanje, katerega žrtev je bil zavarovanec tožeče stranke, zastaral v enakem času kot glede žrtve, ki je v prometni nesreči umrla.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.
Glede na dejstvo, da sodni postopek ugotavljanja invalidnosti ni namenjen odkrivanju oziroma diagnostiki tožničinih kliničnih težav, temveč oceni njene delovne zmožnosti, izvedovanje s pritegnitvijo sodnega izvedenca nevrologa, tožnici ne bi povečalo možnosti njenega uspeha, saj bi bile morebitne ugotovitve glede obstoja zatrjevanih vrtoglavic, lahko le podlaga za podajo nove predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče izda dopolnilni sklep na predlog stranke takrat, ko ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo biti odločeno ali če ni odločilo o delu zahtevka.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlogi za razveljavitev - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povzročitev prometne nesreče - regres zavarovalnice - krivdna odškodninska odgovornost - prištevnost - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka - stanje prehodne nerazsodnosti - mešano naključje - odgovornost za mešano naključje - prepovedane droge - materialna resnica
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženec v stanje akutne psihoze spravil z jemanjem marihuane, se ne more ekskulpirati po drugem odstavku 136. člena OZ. Da je jemanje marihuane lahko zdravju nevarno in je zato prepovedano, je splošno znano dejstvo.
Po določbi tretjega odstavka 42. člena ZGD-1 odškodninske terjatve družbe iz naslova kršitve konkurence zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca. Objektivni zastaralni rok pa je pet let. Za ta zahtevek ima družbenik v tem postopku sicer procesno legitimacijo, nima pa stvarne. Slednjo ima le družba. Zato se zastaranje presoja glede na družbo, ne pa glede na družbenika. Zastaralni rok je res kratek, vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbi III Ips 21/2006 že pojasnilo, kakšen je namen in kakšni so razlogi za tako kratek rok. Ko družba enkrat za kršitev izve, mora z vidika zagotavljanja pravne varnosti in varstva pravice do svobodne gospodarske pobude, takoj odreagirati. Rok treh mesecev je zadosten, da družba pridobi potrebne podatke za vložitev tožbe. Prav zato, ker družba težko izve za kršitev, posebej še, če konkurenčno prepoved krši družbenik, ki je hkrati zakoniti zastopnik družbe, pa je določen dovolj dolg objektivni zastaralni rok, ki je enak zastaralnim rokom za odškodninske terjatve po 263. členu ZGD-1.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni ustrezno popravil skladno s sklepom z dne 4. 2. 2020, je po oceni pritožbenega sodišča tožbo vloženo 28. 1. 2020 na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, pravilno zavrglo.
Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - nesorazmernost dajatve - pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev - darilni namen - ničnostni razlogi
Element tveganosti (aleatornosti) je razlog, zaradi katerega pogodbe o preužitku ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev. Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi prišla v poštev v res izjemnih primerih, ko se npr. stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen. Za tak primer v obravnavani zadevi ni šlo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 29, 29/10. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - vloga, poslana po elektronski poti
V obravnavani zadevi je v seznamu, kot tudi v posamičnih izvršilnih naslovih iz seznama opredeljena ista dolžnica. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s seznamom ni bila odmerjena nova ali drugačna obveznost dolžnici, kot ji je bila odmerjena s posamičnim izvršilnim naslovom iz seznama. Seznam izvršilnih naslovov zato nima narave upravnega akta in ne predstavlja odmerne odločbe po ZdavP-2, niti upravne odločbe. Zoper seznam zato ni posebnega pravnega sredstva. Navedeno sodbo je v nasprotju z naziranjem pritožbe razlagati, da le v situaciji, ko seznam izvršilnih naslovov ni sestavljen zoper istega dolžnika, kot je opredeljen dolžnik v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov, seznam izvršilnih naslovov predstavlja upravni akt, zoper katerega ima dolžnik pravno sredstvo.
predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok - nesklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstopno upravičenje - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - začetek stečajnega postopka - razmerje med OZ in ZFPPIPP - zastaranje
Začetek stečajnega postopka praviloma ne zoži uporabe relevantnih pravil glede veljavnosti in učinkovanja dvostransko neizpolnjenih pogodb, ki izvirajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. To pa v konkretnem primeru (ko ZFPPIPP tudi sicer ne vsebuje drugih določb o predpogodbi) pomeni, da bi sodišče moralo pravno razmerje med pravdnima strankama presojati tudi z vidika splošnih določb OZ o predpogodbi.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - izvršba na premične stvari
Ker je tretja dolžnica v vlogi zatrjevala razloge, da bi moral biti osebni avtomobil VW izvzet iz izvršbe, pa bi morala te razloge, ker je bil navedeni predmet že individualiziran v sklepu o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe, uveljavljati že v ugovoru, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno obravnavalo kot predlog za izvzetje stvari iz izvršbe in ga je utemeljeno kot prepoznega zavrglo, saj tretja dolžnica v predlogu ni navajala, da bi razlogi za izvzetje iz izvršbe nastopili po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na novo sredstvo oziroma nov predmet izvršbe.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zaključilo, da je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Zmotno pa je presodilo, da ni podan pogoj takojšnje izvršbe, zato posledično zmotno ni presojalo trditev v predlogu za odlog izvršbe, da so dolžniki v predmetni izvršbi že izgubili eno stanovanje, ki je bilo v lasti prvega dolžnika in druge dolžnice, predmetno stanovanje pa je edino stanovanje tretje dolžnice, ki ji zagotavlja pravico do lastnine in osnovno eksistenco, s katerimi so dolžniki utemeljevali nadaljnje pogoje za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.