CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00036075
ZPP člen 337, 337/1, 394, 394-4. ZGD-1 člen 32, 283, 514. ZSReg člen 8.
obnova postopka - sodba na podlagi pripoznave - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo v sporu s poslovodjem - zastopanje družbe proti članom uprave - nepravilno zastopanje - nadzorni svet - učinek vpisa v sodni register - nedovoljene pritožbene novote
Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki. Poslovodja (ne glede na to, ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe.
V konkretnem primeru je šlo za spor med (nekdanjim) poslovodjem tožene stranke, to je tožečo stranko v tem postopku in družbo kot toženo stranko. Šlo je torej za njuno notranje medsebojno pravno razmerje in se zato ne uporablja 8. člen ZSReg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036079
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - neizvedba predlaganega dokaza - olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je v sodbi (točka 32 obrazložitve) ustrezno obrazložilo, da predlaganega dokaza ni izvedlo, ker je ocenilo, da izpovedba navedene priče ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi obravnavane zadeve, prav tako pa tudi ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča. Pri tem se ni nedopustno opredelilo do dokaza, ki ga ni izvedlo. Pojasnilo je, na podlagi katerih okoliščin ocenjuje, da je izvedba dokaza nepotrebna, in sicer, ker že iz dokaza, ki ga je navedlo, med drugim izhaja, da je lahko bila v B. asfaltna baza D. v rabi najkasneje do leta 2015, to je do preselitve te dejavnosti na drugo lokacijo. Ob tem je pravilno poudarilo, da sme sodišče zavrniti izvedbo predlaganega dokaza, če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ter če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo, kot je povzelo iz citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, nato pa (pravilno) sklenilo, da so bila z izvedenimi dokazi ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, ki so bila pomembna za presojo, ali je obdolženka storila dejanje tako, kot izhaja iz izreka sodbe oziroma kot ji je očitala obtožba. Glede dodatnega razloga, zaradi katerega naj bi sodišče navedeni dokaz izvedlo, pa pritožbeno sodišče dodaja, da obramba niti ob njegovi podaji niti v pritožbi ni obrazložila, zakaj bi prav E. E. lahko povedal, kdo je vodil družbo D. ter dejansko vodil in sprejemal odločitve ter na podlagi česa utemeljuje, da mu je bil znan odnos med obdolženko in njenim bratom.
Okoliščina, da je obdolženka mati treh nepreskrbljenih otrok, kot olajševalna okoliščina nima takšne teže, da bi, glede na to, da je izrečena kazenska sankcija na spodnji meji predpisane kazni, utemeljevala izrek milejše kazenske sankcije, medtem ko okoliščina, da je po poklicu pravnica, ne more biti razlog za izrek nižje kazni ali izrek sankcije opozorilne narave. Pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ni mogoče upoštevati poklica storilca in ga zaradi njega glede na druge storilce privilegirati.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ureditev stikov z otrokom - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - obseg stikov - otrokova korist - nepopravljiva škoda - osebni stiki z otrokom - neosebni stik - stroškovna odločitev - stroški postopka za izdajo začasne odredbe - končni uspeh strank v postopku
K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo namreč velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroča škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva. Le v nujnih primerih se v skladu s prvim odstavkom 173. člena DZ enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravica do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. V takšnih primerih lahko sodišče odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.
Razglašena epidemija sicer ni razlog za ukinitev osebnih stikov, vendar so okoliščine v obravnavani zadevi specifične in tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljujejo sprejeto odločitev o omejitvi osebnih stikov do prenehanja ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo zaradi okužbe z virusom Covid-19. Predlagatelj je zaposlen v Italiji, delo opravlja na različnih gradbiščih. Splošno znano dejstvo je, da je bila ravno Italija tista država, v kateri je bila obolevnost zaradi Covida-19 zelo velika. Vse to pa so prepričljivi razlogi, ki utemeljujejo sprejeto odločitev, da se zaradi zaščite koristi otroka osebni stiki v času razglašene epidemije, ko veljajo strogi ukrepi, ne izvajajo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1.
stvarna pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - pogodba o opravljanju storitev - ničnost
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ki so bile sklenjene med prvotoženko in drugotoženko za sporno obdobje ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
stvarna pristojnost - pogodba o opravljanju storitev - ničnost - delovni spor - gospodarski spor
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
ZIZ člen 64, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega - izločitvena tožba - zakonski pogoji
Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz drugega odstavka 65. člena ZIZ ali iz petega odstavka 64. člena ZIZ, torej v primeru neobrazloženega ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor. V konkretnem primeru ta pravica gre tretji, ne glede na presojo, ali je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.
pripor - utemeljen sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja v obtožnici izhaja očitek o uporabi sile zoper oškodovanca (ne glede na to, da se sam tega ne spominja) pritožbeno sodišče v pravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja pod I. točko obtožnice, vsaj za potrebe odločanja o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, nima pomislekov.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlogi za razveljavitev - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank.
URS člen 26, 53, 53/3. ZVPSBNO člen 15, 19. OZ člen 131, 131/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 4, 5a, 6, 10, 106.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odgovornost države za ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - profesionalna skrbnost - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - pravica do zasebnega in družinskega življenja - poseg v družinsko življenje - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poseg v osebnostne pravice posameznika - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - stiki očeta z otrokom - preprečevanje stikov - aktivna legitimacija - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik ni aktivno legitimiran uveljavljati odškodnine za škodo, za katero meni, da je bila prizadejana njegovima otrokoma, ker država ni ustrezno zavarovala njunih interesov, pa bi jih morala. Če je škoda nastala otrokoma, lahko odškodnino zanjo uveljavljata le sama.
Trditve tožeče stranke niso takšne, da bi omogočale ugoditev tožbenemu zahtevku po ZVPSBNO, če bi bil tak zahtevek postavljen (pa ni bil), bi ga moralo sodišče prve stopnje (zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk) zavreči.
Protipravnost je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti je odločilno, ali je sodnik ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Pravica do stikov med starši in otroki (za razliko od pravice staršev in otroka do skupnega življenja) pomeni po ustaljeni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenje; prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine.
Dolgotrajno odločanje o dodelitvi deklice in njenih stikih z očetom ob vednosti sodišč, da mati deklico od očeta odtujuje, in ob hkratni nemožnosti sodišča, da bi materine starševske zmožnosti preverilo z izvedencem, predstavlja ravnanje sodišč, ki je v očitnem nasprotju z usmeritvami tretjega odstavka 53. člena Ustave, 8. člena EKČP ter določbami 4. člena, 5.a člena, 6. in 10. člena ZZZDR.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019 ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba tako odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Izvedenci imajo torej pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom, kar pomeni, da nagrade ni mogoče odmeriti v pavšalnem znesku. Priznajo so torej lahko zgolj dejanski materialni stroški, ki pa morajo biti ustrezno specificirani.
najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - povezane pogodbe - posojilo - kavza pogodbe - ničnost
Čeprav ostanejo sestavine medsebojno povezujočih se pogodb neokrnjene, lahko odpad pogodbenega temelja ene od povezanih pogodb povzroči odpad pogodbenega temelja druge vstopajoče pogodbe. V tem primeru odpade pogodbeni temelj celotnega posla. V kolikor je povezanost med pogodbami ohlapnejša (denimo le zunanja v sklenitveni fazi) in brez vzajemne ali enostranske odvisnosti, neveljavnost ene od pogodbe ne vpliva na druge pogodbe.
V skladu s 86. členom Obligacijskega zakonika bi morala dolžnika razlog za ničnost najemne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, utemeljevati z njeno vsebino, ne pa z vsebino kreditne pogodbe kot nepovezanega pravnega posla.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.
Glede na dejstvo, da sodni postopek ugotavljanja invalidnosti ni namenjen odkrivanju oziroma diagnostiki tožničinih kliničnih težav, temveč oceni njene delovne zmožnosti, izvedovanje s pritegnitvijo sodnega izvedenca nevrologa, tožnici ne bi povečalo možnosti njenega uspeha, saj bi bile morebitne ugotovitve glede obstoja zatrjevanih vrtoglavic, lahko le podlaga za podajo nove predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova - notarski zapis
Upnik se utemeljeno sklicuje na določbe aneksa in navaja, da je bila dolžnikova obveznost nekaj storiti v aneksu določena oziroma vsaj določljiva, da sta stranki določili izpolnitveno dejanje dolžnika, da aneks vsebuje elemente določitve obsega dolžnikove obveznosti, da sta opredelili pravne posledice, ki doletijo dolžnika, če ne opravi obveznosti. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v tem delu notarski zapis ni primeren za izvršbo in da nima učinka izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035414
OZ člen 3, 9, 427. ZPP člen 214.
sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo obveznosti po pogodbi - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - nadomestna izpolnitev - rok za izpolnitev - zapadlost obveznosti - delna izpolnitev dolga - poziv na plačilo - odstop od dogovora - neprerekana dejstva
Toženca sta dolžna izpolniti svojo obveznost, ki sta jo dogovorila s pogodbo o prevzemu dolga. Datum sklenitve pogodbe sicer ni bil napisan na njej, ga je pa sodišče prve stopnje na podlagi posredno relevatnih okoliščinah ugotovilo. Rok za plačilo se je iztekel 30 dan po prejemu poziva. Trditvam o roku izpolnitve toženca nista ugovarjala.