Posplošenih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev v smislu, da Pogodbe ni podpisala tožena stranke, se skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo ne upošteva. Zato zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je tožena stranka predlagala za dokaz resničnosti te trditve, ne predstavlja kršitve določil pravdnega postopka. Dokazi so namreč skladno z določilom 212. člena in ustaljeno sodno prakso namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih konkretnih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev.
stvarna pristojnost - pogodba o opravljanju storitev - ničnost - delovni spor - gospodarski spor
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
status oškodovanca - pravica do pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe
Kljub dejstvu, da D. B. v obravnavani zadevi zoper obdolženko premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, ga je glede na opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v skladu s povzetimi stališči Ustavnega sodišča in sodno prakso, nedvomno treba šteti in obravnavati kot oškodovanca v tej kazenski zadevi. Za zaščito njegovih pravnih interesov mu daje zakon številna temeljna procesna jamstva, med katerimi je v skladu s spremenjeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP tudi pravica do pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče obdolženca(ko) oprostilo obtožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00036075
ZPP člen 337, 337/1, 394, 394-4. ZGD-1 člen 32, 283, 514. ZSReg člen 8.
obnova postopka - sodba na podlagi pripoznave - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo v sporu s poslovodjem - zastopanje družbe proti članom uprave - nepravilno zastopanje - nadzorni svet - učinek vpisa v sodni register - nedovoljene pritožbene novote
Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki. Poslovodja (ne glede na to, ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe.
V konkretnem primeru je šlo za spor med (nekdanjim) poslovodjem tožene stranke, to je tožečo stranko v tem postopku in družbo kot toženo stranko. Šlo je torej za njuno notranje medsebojno pravno razmerje in se zato ne uporablja 8. člen ZSReg.
Iz vročilnice, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa izhaja, da je dolžnici bilo puščeno v hišnem predalčniku obvestilo, da je prejela sodno pisanje, kje je sedaj to sodno pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, sicer se bo s potekom tega roka štelo, da je bila vročitev opravljena. Po poteku tega roka pa ji bo sodno pisanje puščeno v hišnem predalniku. Iz takšnih ugotovitev izhaja, da je bil dolžnici plačilni nalog vročen s potekom 15-dnevnega roka, s t.i. fikcijo vročitve (po četrtem in tretjem odstavku 142. člena ZPP). Za opravo te pa je bistveno, kdaj je bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki naslovniku.
vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je bila posest toženca dobroverna. Zgolj njegova ponudba tožnici, da je pripravljen kot kmet njena zemljišča odkupiti, še ne pomeni, da je bil glede lastništva v slabi veri. Tožnica ni prerekala toženčevih trditev, da vse do mejne obravnave nihče ni nasprotoval njegovemu načinu uživanja parcele. Na obstoj dobre vere kaže tudi zasaditev sadovnjaka, ki sega na sporno zemljišče ter predstavlja relativno veliko investicijo, za katero ni razumno pričakovati, da bi jo kmet izvedel na tujem zemljišču, če bi za to okoliščino vedel.
najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - povezane pogodbe - posojilo - kavza pogodbe - ničnost
Čeprav ostanejo sestavine medsebojno povezujočih se pogodb neokrnjene, lahko odpad pogodbenega temelja ene od povezanih pogodb povzroči odpad pogodbenega temelja druge vstopajoče pogodbe. V tem primeru odpade pogodbeni temelj celotnega posla. V kolikor je povezanost med pogodbami ohlapnejša (denimo le zunanja v sklenitveni fazi) in brez vzajemne ali enostranske odvisnosti, neveljavnost ene od pogodbe ne vpliva na druge pogodbe.
V skladu s 86. členom Obligacijskega zakonika bi morala dolžnika razlog za ničnost najemne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, utemeljevati z njeno vsebino, ne pa z vsebino kreditne pogodbe kot nepovezanega pravnega posla.
Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
Učinki rubeža terjatve so določeni v 107. členu ZIZ: s sklepom o rubežu prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače razpolagati z njo, pri čemer z rubežem dolžnikove terjatve pridobi upnik na njej zastavno pravico. Smisel tega pravila je tudi po oceni pritožbenega sodišča v tem, da se prepreči, da bi dolžnik razpolagal z zarubljeno terjatvijo na način, da bi onemogočil poplačilo njegove obveznosti do upnika. Če pa upnik v izvršilnem postopku (ki z rubežem terjatve pridobi tudi status zastavnega upnika) soglaša s tem, da dolžnik z zarubljeno terjatvijo (kljub sodni prepovedi iz 107. člena ZIZ) razpolaga, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega racionalnega razloga, da bi bilo takšno razpolaganje sankcionirano z nastrožjo ničnostnostno sankcijo, upoštevaje ob tem, da namen kršenega pravila na takšno sankcijo tudi ne odkazuje.
ZZK-1 člen 120. ZPP člen 334, 334/2-2.. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
zemljiškoknjižni postopek - umik ugovora
Stranka lahko ugovor umakne, dokler o njem ni odločeno. V obravnavani zadevi je izkazano, da je bil umik ugovora oddan preko ustreznega podportala eZK dne 20. 4. 2020 ob 9.23 uri. Sodišče je o ugovoru vsebinsko odločilo istega dne, a kasneje - ob 14.08 uri.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.
OZ-UPB1 člen 353. KZ-1 člen 90, 90/2. KZ člen 211, 211/2, 325, 325/1.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po določbi drugega odstavka 211. člena KZ (enaka je določba drugega odstavka 90. člena sedaj veljavnega KZ-1) se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni, če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni. V predmetni zadevi je šlo za eno kaznivo dejanje (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti), za katerega so glede na posledice predpisane različne kazni. Kazenski pregon bi zato tudi za kaznivo dejanje, katerega žrtev je bil zavarovanec tožeče stranke, zastaral v enakem času kot glede žrtve, ki je v prometni nesreči umrla.
ZNISESČP člen 2, 3, 5, 7, 7/1, 7/3, 11, 11/1, 13, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/3. OZ člen 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - verifikacijski postopek - informativni izračun - domneva umika predloga - prevzem izpolnitve - prepoved retroaktivnosti
Republika Slovenija je prevzela izpolnitev obveznosti banke do upravičencev iz naslova neizplačanih starih deviznih vlog in obresti.
Upnica se z dokončnim in pravnomočnim informativnim izračunom odpoveduje le tistim zahtevkom iz naslova neizplačanih deviznih vlog, ki so predmet informativnega izračuna. Informativni izračun se na (višjo) s pravnomočno sodno odločbo priznano terjatev ne nanaša, zato se upravičenec (upnica) tem zahtevkom ne odpove. Še posebej ne zato, ker dolžnik (Ljubljanska banka d.d.) na podlagi prevzema izpolnitve ni (bil) razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do upravičencev (upnice) in lahko upravičenci (upnica) kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja samo dolžnika.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo (upničino) korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo. To je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru brez utemeljitve retroaktivno poseženo v že pridobljene pravice upravičencev (upnice) do poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035414
OZ člen 3, 9, 427. ZPP člen 214.
sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo obveznosti po pogodbi - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - nadomestna izpolnitev - rok za izpolnitev - zapadlost obveznosti - delna izpolnitev dolga - poziv na plačilo - odstop od dogovora - neprerekana dejstva
Toženca sta dolžna izpolniti svojo obveznost, ki sta jo dogovorila s pogodbo o prevzemu dolga. Datum sklenitve pogodbe sicer ni bil napisan na njej, ga je pa sodišče prve stopnje na podlagi posredno relevatnih okoliščinah ugotovilo. Rok za plačilo se je iztekel 30 dan po prejemu poziva. Trditvam o roku izpolnitve toženca nista ugovarjala.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povzročitev prometne nesreče - regres zavarovalnice - krivdna odškodninska odgovornost - prištevnost - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka - stanje prehodne nerazsodnosti - mešano naključje - odgovornost za mešano naključje - prepovedane droge - materialna resnica
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženec v stanje akutne psihoze spravil z jemanjem marihuane, se ne more ekskulpirati po drugem odstavku 136. člena OZ. Da je jemanje marihuane lahko zdravju nevarno in je zato prepovedano, je splošno znano dejstvo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019 ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba tako odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Izvedenci imajo torej pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom, kar pomeni, da nagrade ni mogoče odmeriti v pavšalnem znesku. Priznajo so torej lahko zgolj dejanski materialni stroški, ki pa morajo biti ustrezno specificirani.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.
ZIZ člen 64, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega - izločitvena tožba - zakonski pogoji
Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz drugega odstavka 65. člena ZIZ ali iz petega odstavka 64. člena ZIZ, torej v primeru neobrazloženega ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor. V konkretnem primeru ta pravica gre tretji, ne glede na presojo, ali je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.