CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00036075
ZPP člen 337, 337/1, 394, 394-4. ZGD-1 člen 32, 283, 514. ZSReg člen 8.
obnova postopka - sodba na podlagi pripoznave - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo v sporu s poslovodjem - zastopanje družbe proti članom uprave - nepravilno zastopanje - nadzorni svet - učinek vpisa v sodni register - nedovoljene pritožbene novote
Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki. Poslovodja (ne glede na to, ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe.
V konkretnem primeru je šlo za spor med (nekdanjim) poslovodjem tožene stranke, to je tožečo stranko v tem postopku in družbo kot toženo stranko. Šlo je torej za njuno notranje medsebojno pravno razmerje in se zato ne uporablja 8. člen ZSReg.
stvarna pristojnost - pogodba o opravljanju storitev - ničnost - delovni spor - gospodarski spor
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
status oškodovanca - pravica do pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe
Kljub dejstvu, da D. B. v obravnavani zadevi zoper obdolženko premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, ga je glede na opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v skladu s povzetimi stališči Ustavnega sodišča in sodno prakso, nedvomno treba šteti in obravnavati kot oškodovanca v tej kazenski zadevi. Za zaščito njegovih pravnih interesov mu daje zakon številna temeljna procesna jamstva, med katerimi je v skladu s spremenjeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP tudi pravica do pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče obdolženca(ko) oprostilo obtožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038712
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6, 183, 183/1, 183/5, 190. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 411.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - dolžnost preživljanja otrok - neplačevanje preživnine - nujno preživljanje otroka - višina preživnine za otroka - finančne zmožnosti staršev - življenjske potrebe otroka - skrb za otroka
Stališče nasprotnega udeleženca, da bi bila izdaja predlagane začasne odredbe možna le, če predlagateljica ne bi mogla sama zagotoviti najosnovnejših otrokovih potreb, je materialnopravno zmotno.
V času veljavnosti ZZZDR, ki ni vseboval določb o začasnih odredbah in so se te izdajale na podlagi 411. člena ZPP, se je res izoblikovala sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka. Novejša teorija tako prakso kritizira.
Ob tem, da je glede na listine spisa dolžnik že v ugovoru konkretiziral svoj ugovor zastaranja in navedel, da so bili obroki, zapadli od maja 2011 do decembra 2012 zastarani že v času uvedbe postopka I 538/2015, pritožba utemeljeno očita materialnopravno zmotnost stališča sodišča prve stopnje glede neutemeljenosti ugovora zastaranja v zvezi z obroki od maja 2011 do novembra 2012, saj pretrganje zastaranja na podlagi 365. člena Obligacijskega zakonika ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala.
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1.
stvarna pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - pogodba o opravljanju storitev - ničnost
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ki so bile sklenjene med prvotoženko in drugotoženko za sporno obdobje ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
Breme, da konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki se nanaša na obvestilo, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki mora za konkretizirane trditve predložiti tudi ustrezne dokaze, ki vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00041955
KZ-1-UPB2 člen 10, 10/1, 122, 122/1.. ZKP-UPB8 člen 18, 18,/1, 18/2, 355, 355/2, 365, 365/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
nedovoljen dokaz - pravica obdolženca do zasebnosti - video posnetek kot dokaz - izpodbijanje verodostojnosti dokaza - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - očitna pisna pomota - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - ponovno odločanje o isti stvari - odločba o prekršku - nasprotja med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov, izpovedb prič in samem zapisniku - konkretizacija zakonskih znakov
Z obravnavanim dogodkom je obdolženi z lopato poravnaval kup kamenja. S tem se oškodovanka ni strinjala, zato je med njima najprej prišlo do verbalnega konflikta, nato pa je obdolženi v njeni smeri metal kamenje, kar mu je oškodovanka skušala preprečiti in ga pri tem tudi fotografirala. V teh okoliščinah je nastal sporni posnetek konflikta, pred tem pa še posnetek obdolženca, na katerem ta poravnava kamenje s kupa. Glede na takšno dejansko stanje obdolženi na dvorišču, ki so ga vsi uporabljali, in v konfliktu z oškodovanko, ki ga je obenem fotografirala s telefonom, ni mogel pričakovati popolne zasebnosti, poleg tega pa je oškodovanka snemala (so)lastnino družinskih članov in tudi svojo mater. Zato ne drži, da bi posnetek nastal s kršitvijo obdolženčevih ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to je pravice do zasebnosti, in zato ne pomeni nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP, katerega uporaba v postopku bi pomenila bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
V obravnavani zadevi obdolžencu, sicer v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, očitajo drugačna ravnanja kot v predhodnem postopku o prekršku. Iz izreka sodbe Okrajnega sodišča v Kopru ZSV 340132/2016 z dne 22. 3. 2018 namreč izhaja, da je obdolženec z lopato zamahnil po telefonu oškodovanke, ko mu je ta hotela preprečiti umikanje grušča na dvorišču, nato pa s fizično silo krenil proti njej, jo prijel za vrat in potisnil proti drevesom. Iz izreka izpodbijane sodbe (in očitka po obravnavani obtožbi) pa izhaja, da je oškodovanko z lopato udaril v telo in ji s tem povzročil opisano udarnino, zaradi katere je bila v nadaljevanju v bolniškem staležu. Ker na podlagi takšnih opisov ni mogoče sklepati, da bi šlo v obeh primerih za isti udarec, je neutemeljena pritožbena trditev, da sta opisa bistveno enaka oziroma da iz njiju izhaja bistveno enako ravnanje obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035721
ZPP člen 180, 180/3, 350, 350/2. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 6, 8, 8/3, 39, 39/1. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. URS člen 8, 8/2, 25.
Dunajska konvencija - neposredna uporaba - pogodba o mednarodni prodaji blaga - pravilna uporaba materialnega prava - konkludentna izjava volje - izključitev - uporaba OZ - razlaga izjav in ravnanja strank - namenska razlaga - pogodbena garancija - pravica do vračila kupnine - pravica do pritožbe
DK v 6. členu opredeljuje možnost, da stranki njeno uporabo izključita. Skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo se ne zahteva, da je izključitev uporabe DK izrecna. Zadostuje že tiha izključitev, pri čemer pa mora biti volja strank, da se DK izključi jasno razvidna iz ravnanja strank ali njihovih izjav.
Čeprav je DK del slovenskega prava, je pritožbeno sodišče upoštevajoč vse okoliščine tega primera zaključilo, da sta se pravdni stranki v okviru njune pogodbene avtonomije vsaj konkludentno dogovorili, da se v tem postopku za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka kot materialno pravo uporabijo določila OZ (in ZVPot), na katera sta se dosledno sklicevali. Po presoji pritožbenega sodišča namreč izjave tožeče stranke na naroku dne 20. 6. 2019, s katero se je tožena stranka strinjala, zaradi pristavka "saj se obe nanj sklicujeta" ni mogoče razumeti drugače.
preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepa - podaljšanje ukrepa - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da je predlagateljica z verjetnostjo izkazala, da je nasprotni udeleženec nad njo izvajal nasilje, zato je morala zaradi svoje zaščite vložiti predlog za določitev ukrepov po ZPND, zaradi ponavljajočih ogrožajočih ravnanj nasprotnega udeleženca pa je bil potreben še postopek za podaljšanje izrečenih ukrepov. Te ugotovitve sodišča prve stopnje so povsem zadoščale za presojo, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici njene stroške postopka. Posebno težo ima ugotovitev, da je bilo potrebno, zaradi ponavljajočih ogrožajočih ravnanj nasprotnega udeleženca, izpeljati postopek za podaljšanje izrečenih ukrepov.
zavrženje prepoznega ugovora - prepozen ugovor dolžnika - sklep o izvršbi - vročilnica
Dolžnikove pritožbene trditve o nepravilnostih pri vročitvi so ostale na ravni zgolj pavšalno zatrjevanih kršitev, s katerimi pa dolžnik ne more ovreči domneve, ki izhaja iz pravilno in popolno izpolnjene vročilnice, da mu je bilo obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti, puščeno v njegovem hišnem predalčniku 17. 12. 2019.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev stroškovne odločitve - odmera stroškov na stroškovniku - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka - nagrada za posvet s stranko - opomin pred tožbo - tožba - samostojna storitev odvetnika
Pritožba utemeljeno opozarja, da so bili neutemeljeno tožnikoma priznani stroški posveta s stranko in za pregled dokumentacije v višini 100 točk. Ti stroški so že zajeti v opominu (tar. št. 38 OT) oziroma v tožbi (tar. št. 18-1 OT).
stvarna pristojnost - pogodba o opravljanju storitev - ničnost - delovni spor - gospodarski spor
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zavrglo še pred razpisom predobravnavnega naroka oziroma glavne obravnave, za izvedbo katerih se sicer v pritožbi zavzema pooblaščenec. Za obtožnico oziroma obtožni predlog se zahteva zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv, da je storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, pri čemer ocena o tem, ali je zadosti dokazov za takšen utemeljen sum, temelji na dokaznem gradivu, ki ga je imel tožilec ob sami vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga.
Posplošenih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev v smislu, da Pogodbe ni podpisala tožena stranke, se skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo ne upošteva. Zato zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je tožena stranka predlagala za dokaz resničnosti te trditve, ne predstavlja kršitve določil pravdnega postopka. Dokazi so namreč skladno z določilom 212. člena in ustaljeno sodno prakso namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih konkretnih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev.
Iz vročilnice, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa izhaja, da je dolžnici bilo puščeno v hišnem predalčniku obvestilo, da je prejela sodno pisanje, kje je sedaj to sodno pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, sicer se bo s potekom tega roka štelo, da je bila vročitev opravljena. Po poteku tega roka pa ji bo sodno pisanje puščeno v hišnem predalniku. Iz takšnih ugotovitev izhaja, da je bil dolžnici plačilni nalog vročen s potekom 15-dnevnega roka, s t.i. fikcijo vročitve (po četrtem in tretjem odstavku 142. člena ZPP). Za opravo te pa je bistveno, kdaj je bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki naslovniku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037715
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 340, 340/4, 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372/1, 392, 392/1, 429. URS člen 25.
nasilje v družini - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - posebni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - kolizija pravic - test sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - razveljavitev kazenske sodbe
Z opisanim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo četrti odstavek 340. člena v zvezi s 429. členom ZKP, ki določa, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba, pri čemer poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. V skladu s citirano določbo je sodišče prve stopnje v takem primeru zavezano k izdaji posebnega pisnega sklepa in zato ne zadošča zgolj navedba odločitve o predlogu za izločitev dokazov v zapisniku o glavni obravnavi. V primeru kolizije dveh pravic, do katere je očitno prišlo v obravnavanem primeru, je namreč bistvenega pomena uporabiti test sorazmernosti in tehtati med obdolženčevo pravico do zasebnosti na eni strani in pravico oškodovanke do nedotakljivosti njene telesne in duševne celovitosti na drugi strani (kot je na to opozoril že državni tožilec), pri čemer pa razlogi o tem sodijo v obrazloženo sodno odločbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036079
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - neizvedba predlaganega dokaza - olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je v sodbi (točka 32 obrazložitve) ustrezno obrazložilo, da predlaganega dokaza ni izvedlo, ker je ocenilo, da izpovedba navedene priče ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi obravnavane zadeve, prav tako pa tudi ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča. Pri tem se ni nedopustno opredelilo do dokaza, ki ga ni izvedlo. Pojasnilo je, na podlagi katerih okoliščin ocenjuje, da je izvedba dokaza nepotrebna, in sicer, ker že iz dokaza, ki ga je navedlo, med drugim izhaja, da je lahko bila v B. asfaltna baza D. v rabi najkasneje do leta 2015, to je do preselitve te dejavnosti na drugo lokacijo. Ob tem je pravilno poudarilo, da sme sodišče zavrniti izvedbo predlaganega dokaza, če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ter če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo, kot je povzelo iz citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, nato pa (pravilno) sklenilo, da so bila z izvedenimi dokazi ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, ki so bila pomembna za presojo, ali je obdolženka storila dejanje tako, kot izhaja iz izreka sodbe oziroma kot ji je očitala obtožba. Glede dodatnega razloga, zaradi katerega naj bi sodišče navedeni dokaz izvedlo, pa pritožbeno sodišče dodaja, da obramba niti ob njegovi podaji niti v pritožbi ni obrazložila, zakaj bi prav E. E. lahko povedal, kdo je vodil družbo D. ter dejansko vodil in sprejemal odločitve ter na podlagi česa utemeljuje, da mu je bil znan odnos med obdolženko in njenim bratom.
Okoliščina, da je obdolženka mati treh nepreskrbljenih otrok, kot olajševalna okoliščina nima takšne teže, da bi, glede na to, da je izrečena kazenska sankcija na spodnji meji predpisane kazni, utemeljevala izrek milejše kazenske sankcije, medtem ko okoliščina, da je po poklicu pravnica, ne more biti razlog za izrek nižje kazni ali izrek sankcije opozorilne narave. Pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ni mogoče upoštevati poklica storilca in ga zaradi njega glede na druge storilce privilegirati.