OZ-UPB1 člen 103, 250, 251, 251/1, 318,350, 350/2.
pobotanje pred pravdo - neupravičena obogatitev - pogodbena kazen - informativni dokaz - sprejem izpolnitve - odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov - pobotni ugovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - odstop od pogodbe zaradi kršitve
Res pravdni stranki v pogodbi nista posebej dogovorili možnosti, da od pogodbe odstopi tožeča stranka, vendar to ne pomeni, da odstop ni mogoč že po splošnih predpisih. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, enake vrednosti dajatev, dolžnostjo izpolnitve obveznosti in prepovedjo povzročanja škode. Če ena stranka svojih obveznosti po pogodbi ne izpolni ali jih izpolnjuje z napako, lahko druga stranka zahteva najprej (pravilno) izpolnitev obveznosti, nato pa lahko od pogodbe tudi odstopi.
Glede na dogovorjeno količino prevozov je tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena stranka omogočila izvedbo teh prevozov in da bo lahko učinkovito uporabila tovornjake in voznike, ki jih je imela na razpolago. Če se je nakladalni in razkladalni čas podaljševal iz razlogov na strani tožene stranke ali če zaradi premalo kamene moke ni bilo mogoče opraviti dogovorjeno število prevozov, tožeča tega ni bila dolžna trpeti.
preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepa - podaljšanje ukrepa - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da je predlagateljica z verjetnostjo izkazala, da je nasprotni udeleženec nad njo izvajal nasilje, zato je morala zaradi svoje zaščite vložiti predlog za določitev ukrepov po ZPND, zaradi ponavljajočih ogrožajočih ravnanj nasprotnega udeleženca pa je bil potreben še postopek za podaljšanje izrečenih ukrepov. Te ugotovitve sodišča prve stopnje so povsem zadoščale za presojo, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici njene stroške postopka. Posebno težo ima ugotovitev, da je bilo potrebno, zaradi ponavljajočih ogrožajočih ravnanj nasprotnega udeleženca, izpeljati postopek za podaljšanje izrečenih ukrepov.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - pravni standard - ravnanje stečajnega dolžnika - premoženjski položaj - življenjski slog - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prikrivanje premoženja - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovori dolžnika
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev življenjsko logično in prepričljivo sklepalo, da bi dolžnik tekom stečajnega postopka lahko prejemal višje prihodke oziroma bi lahko izkazal premoženje v večji vrednosti, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba pri presoji dolžnikovega premoženjskega položaja po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP upoštevati tudi dolžnikov življenjski slog in ravnanje iz katerega izhaja, da dolžnik svoje premoženjsko stanje prikazuje na način, ki kaže na izogibanje, da bi v največji možni meri poplačal upnike. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v obravnavanem primeru ni ravnal vestno in pošteno. Odpust obveznosti v obravnavanem primeru ne bi bil v skladu z namenom odpusta obveznosti.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zavrglo še pred razpisom predobravnavnega naroka oziroma glavne obravnave, za izvedbo katerih se sicer v pritožbi zavzema pooblaščenec. Za obtožnico oziroma obtožni predlog se zahteva zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv, da je storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, pri čemer ocena o tem, ali je zadosti dokazov za takšen utemeljen sum, temelji na dokaznem gradivu, ki ga je imel tožilec ob sami vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga.
stvarna pristojnost - pogodba o opravljanju storitev - ničnost - delovni spor - gospodarski spor
V delu tožbe, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o opravljanju storitev, skupaj z vsemi pripadajočimi aneksi, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem niti ne gre za nobenega izmed drugih primerov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
Breme, da konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki se nanaša na obvestilo, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki mora za konkretizirane trditve predložiti tudi ustrezne dokaze, ki vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - omejevanje stikov zaradi epidemije - začasna odredba o stikih - sprememba stikov - ukinitev stikov - izvajanje stikov - otrokova korist - neposredna ogroženost - stiki prek pisem - stiki prek video klica - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - denarna kazen
Predlagateljica v pritožbi navaja dejstva, ki po njenih trditvah v času izdaje začasne odredbe in tudi v času teka ugovornega roka, še niso obstajala. Če je tako, tudi niso mogla biti presojana in preiti v dejansko podlago izpodbijane odločitve.
status oškodovanca - pravica do pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe
Kljub dejstvu, da D. B. v obravnavani zadevi zoper obdolženko premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, ga je glede na opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v skladu s povzetimi stališči Ustavnega sodišča in sodno prakso, nedvomno treba šteti in obravnavati kot oškodovanca v tej kazenski zadevi. Za zaščito njegovih pravnih interesov mu daje zakon številna temeljna procesna jamstva, med katerimi je v skladu s spremenjeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP tudi pravica do pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče obdolženca(ko) oprostilo obtožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037715
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 340, 340/4, 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372/1, 392, 392/1, 429. URS člen 25.
nasilje v družini - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - posebni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - kolizija pravic - test sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - razveljavitev kazenske sodbe
Z opisanim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo četrti odstavek 340. člena v zvezi s 429. členom ZKP, ki določa, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba, pri čemer poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. V skladu s citirano določbo je sodišče prve stopnje v takem primeru zavezano k izdaji posebnega pisnega sklepa in zato ne zadošča zgolj navedba odločitve o predlogu za izločitev dokazov v zapisniku o glavni obravnavi. V primeru kolizije dveh pravic, do katere je očitno prišlo v obravnavanem primeru, je namreč bistvenega pomena uporabiti test sorazmernosti in tehtati med obdolženčevo pravico do zasebnosti na eni strani in pravico oškodovanke do nedotakljivosti njene telesne in duševne celovitosti na drugi strani (kot je na to opozoril že državni tožilec), pri čemer pa razlogi o tem sodijo v obrazloženo sodno odločbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00041955
KZ-1-UPB2 člen 10, 10/1, 122, 122/1.. ZKP-UPB8 člen 18, 18,/1, 18/2, 355, 355/2, 365, 365/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
nedovoljen dokaz - pravica obdolženca do zasebnosti - video posnetek kot dokaz - izpodbijanje verodostojnosti dokaza - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - očitna pisna pomota - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - ponovno odločanje o isti stvari - odločba o prekršku - nasprotja med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov, izpovedb prič in samem zapisniku - konkretizacija zakonskih znakov
Z obravnavanim dogodkom je obdolženi z lopato poravnaval kup kamenja. S tem se oškodovanka ni strinjala, zato je med njima najprej prišlo do verbalnega konflikta, nato pa je obdolženi v njeni smeri metal kamenje, kar mu je oškodovanka skušala preprečiti in ga pri tem tudi fotografirala. V teh okoliščinah je nastal sporni posnetek konflikta, pred tem pa še posnetek obdolženca, na katerem ta poravnava kamenje s kupa. Glede na takšno dejansko stanje obdolženi na dvorišču, ki so ga vsi uporabljali, in v konfliktu z oškodovanko, ki ga je obenem fotografirala s telefonom, ni mogel pričakovati popolne zasebnosti, poleg tega pa je oškodovanka snemala (so)lastnino družinskih članov in tudi svojo mater. Zato ne drži, da bi posnetek nastal s kršitvijo obdolženčevih ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to je pravice do zasebnosti, in zato ne pomeni nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP, katerega uporaba v postopku bi pomenila bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
V obravnavani zadevi obdolžencu, sicer v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, očitajo drugačna ravnanja kot v predhodnem postopku o prekršku. Iz izreka sodbe Okrajnega sodišča v Kopru ZSV 340132/2016 z dne 22. 3. 2018 namreč izhaja, da je obdolženec z lopato zamahnil po telefonu oškodovanke, ko mu je ta hotela preprečiti umikanje grušča na dvorišču, nato pa s fizično silo krenil proti njej, jo prijel za vrat in potisnil proti drevesom. Iz izreka izpodbijane sodbe (in očitka po obravnavani obtožbi) pa izhaja, da je oškodovanko z lopato udaril v telo in ji s tem povzročil opisano udarnino, zaradi katere je bila v nadaljevanju v bolniškem staležu. Ker na podlagi takšnih opisov ni mogoče sklepati, da bi šlo v obeh primerih za isti udarec, je neutemeljena pritožbena trditev, da sta opisa bistveno enaka oziroma da iz njiju izhaja bistveno enako ravnanje obdolženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036079
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - neizvedba predlaganega dokaza - olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je v sodbi (točka 32 obrazložitve) ustrezno obrazložilo, da predlaganega dokaza ni izvedlo, ker je ocenilo, da izpovedba navedene priče ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi obravnavane zadeve, prav tako pa tudi ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča. Pri tem se ni nedopustno opredelilo do dokaza, ki ga ni izvedlo. Pojasnilo je, na podlagi katerih okoliščin ocenjuje, da je izvedba dokaza nepotrebna, in sicer, ker že iz dokaza, ki ga je navedlo, med drugim izhaja, da je lahko bila v B. asfaltna baza D. v rabi najkasneje do leta 2015, to je do preselitve te dejavnosti na drugo lokacijo. Ob tem je pravilno poudarilo, da sme sodišče zavrniti izvedbo predlaganega dokaza, če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ter če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo, kot je povzelo iz citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, nato pa (pravilno) sklenilo, da so bila z izvedenimi dokazi ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, ki so bila pomembna za presojo, ali je obdolženka storila dejanje tako, kot izhaja iz izreka sodbe oziroma kot ji je očitala obtožba. Glede dodatnega razloga, zaradi katerega naj bi sodišče navedeni dokaz izvedlo, pa pritožbeno sodišče dodaja, da obramba niti ob njegovi podaji niti v pritožbi ni obrazložila, zakaj bi prav E. E. lahko povedal, kdo je vodil družbo D. ter dejansko vodil in sprejemal odločitve ter na podlagi česa utemeljuje, da mu je bil znan odnos med obdolženko in njenim bratom.
Okoliščina, da je obdolženka mati treh nepreskrbljenih otrok, kot olajševalna okoliščina nima takšne teže, da bi, glede na to, da je izrečena kazenska sankcija na spodnji meji predpisane kazni, utemeljevala izrek milejše kazenske sankcije, medtem ko okoliščina, da je po poklicu pravnica, ne more biti razlog za izrek nižje kazni ali izrek sankcije opozorilne narave. Pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ni mogoče upoštevati poklica storilca in ga zaradi njega glede na druge storilce privilegirati.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ureditev stikov z otrokom - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - obseg stikov - otrokova korist - nepopravljiva škoda - osebni stiki z otrokom - neosebni stik - stroškovna odločitev - stroški postopka za izdajo začasne odredbe - končni uspeh strank v postopku
K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo namreč velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroča škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva. Le v nujnih primerih se v skladu s prvim odstavkom 173. člena DZ enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravica do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. V takšnih primerih lahko sodišče odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.
Razglašena epidemija sicer ni razlog za ukinitev osebnih stikov, vendar so okoliščine v obravnavani zadevi specifične in tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljujejo sprejeto odločitev o omejitvi osebnih stikov do prenehanja ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo zaradi okužbe z virusom Covid-19. Predlagatelj je zaposlen v Italiji, delo opravlja na različnih gradbiščih. Splošno znano dejstvo je, da je bila ravno Italija tista država, v kateri je bila obolevnost zaradi Covida-19 zelo velika. Vse to pa so prepričljivi razlogi, ki utemeljujejo sprejeto odločitev, da se zaradi zaščite koristi otroka osebni stiki v času razglašene epidemije, ko veljajo strogi ukrepi, ne izvajajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00036075
ZPP člen 337, 337/1, 394, 394-4. ZGD-1 člen 32, 283, 514. ZSReg člen 8.
obnova postopka - sodba na podlagi pripoznave - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo v sporu s poslovodjem - zastopanje družbe proti članom uprave - nepravilno zastopanje - nadzorni svet - učinek vpisa v sodni register - nedovoljene pritožbene novote
Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki. Poslovodja (ne glede na to, ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe.
V konkretnem primeru je šlo za spor med (nekdanjim) poslovodjem tožene stranke, to je tožečo stranko v tem postopku in družbo kot toženo stranko. Šlo je torej za njuno notranje medsebojno pravno razmerje in se zato ne uporablja 8. člen ZSReg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038712
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6, 183, 183/1, 183/5, 190. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 411.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - dolžnost preživljanja otrok - neplačevanje preživnine - nujno preživljanje otroka - višina preživnine za otroka - finančne zmožnosti staršev - življenjske potrebe otroka - skrb za otroka
Stališče nasprotnega udeleženca, da bi bila izdaja predlagane začasne odredbe možna le, če predlagateljica ne bi mogla sama zagotoviti najosnovnejših otrokovih potreb, je materialnopravno zmotno.
V času veljavnosti ZZZDR, ki ni vseboval določb o začasnih odredbah in so se te izdajale na podlagi 411. člena ZPP, se je res izoblikovala sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka. Novejša teorija tako prakso kritizira.
odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - očitno nesorazmerje - posebne okoliščine - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - razlogi za odločitev - plačilo sodne takse - plačilo predujma - nagrada za pregled spisa - priprave na glavno obravnavo
Temeljno merilo, ki ureja vprašanje, katera stranka nosi stroške pravdnega postopka, je merilo uspeha stranke v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka deloma uspe. Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče praviloma glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki oziroma, če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev.
Višji pravdni stroški, ki jih je imela tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in celotnega predujma za stroške izvedenca, ne predstavljajo razumnega in življenjsko sprejemljivega razloga za odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - pritožba oškodovanca kot tožilca - prava neuka stranka - opis kaznivega dejanja - zavrženje nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v pozivu na dopolnitev vloge oškodovanko kot tožilko pravilno opozorilo, da bo vlogo, v kolikor v postavljenem roku vseh potrebnih sestavin ne bo imela, skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP zavrglo kot nepopolno. Neutemeljeno je zato pričakovanje oškodovanke kot tožilke, da bi jo sodišče vedno znova moralo pozivati na dopolnitev vloge, vse dokler ta ne bi bila popolna in sposobna za obravnavo, kakor je hkrati neutemeljeno njeno pričakovanje, da bi takšno postopanje utemeljevala okoliščina, da oškodovanka kot tožilka ni prava uka oseba. Določba tretjega odstavka 76. člena ZKP je v tem pogledu jasna in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vlogo oškodovanke kot tožilke zavrglo kot nepopolno.
odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - kaznivo dejanje oderuštva - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ima odredba vse potrebne razloge, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče v sklepu, pri čemer je iz točke 4 razlogov odredbe razvidno, da je preiskovalni sodnik o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da sta M.W. in M.R. storila kaznivo dejanje oderuštva po 214. členu KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, sklepal na podlagi vsebine zbranih obvestil in listin, pridobljenih v predkazenskem postopku in jih je v odredbi tudi ocenil. Neutemeljena je zato trditev pritožbe, da odredbe ni mogoče preizkusiti in da iz odredbe niso razvidna dejstva in okoliščine, ki bi kazale na stisko pri posameznih oškodovancih. V točki 4 razlogov odredbe je pojasnjeno, da so se kreditojemalci zavezali, da bodo v več obrokih prejeto glavnico preplačali za 150 % in sprejeli zahtevane pogoje, ki jih v primeru svoje kreditne sposobnosti gotovo ne bi sprejeli. Ob tem je navedeno še, da so bili v vseh primerih zainteresirani za najemanje tovrstnih kreditnih posojil v finančni stiski, pri čemer sta osumljena (M.W. in M.R.) izkoristila tak njihov položaj.
Posplošenih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev v smislu, da Pogodbe ni podpisala tožena stranke, se skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo ne upošteva. Zato zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je tožena stranka predlagala za dokaz resničnosti te trditve, ne predstavlja kršitve določil pravdnega postopka. Dokazi so namreč skladno z določilom 212. člena in ustaljeno sodno prakso namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih konkretnih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev.