CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035948
ZPP člen 8. SPZ člen 77. ZNP člen 35.
sodna ureditev meje - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - sporni mejni svet - površina zemljišča - katastrska meja - izvedenec geodetske stroke - geodetska izmera - priposestvovanje spornega mejnega prostora - dobrovernost posestnika - celovita dokazna ocena - nedokazane trditve - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Vpis lastninske pravice na določeno osebo nima nobenega vpliva na ugotovitve o poteku meje, soglasje soseda za vpis lastninske pravice lastnika zemljišča v zemljiško knjigo pa ni potrebno.
stečajni postopek nad pravno osebo - status upnika - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev upravitelja - procesna legitimacija - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Časovna točka, od katere je odvisna procesna legitimacija pridobitelja terjatve v postopku zaradi insolventnosti je upraviteljeva seznanitev s prenosom terjatve.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZPP člen 7, 252, 252/2, 254, 339, 339/1.
povračilo stroškov prehrane med delom - izvedensko mnenje - razlike med izvedenskimi mnenji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke o bistveni kršitvi določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP), ker sodišče zaradi napačnega postopanja ni odpravilo bistvenih razlik med izvedenskima mnenjema - z novim zaslišanjem istih izvedencev in podrejeno ponovitvijo dokazov z istimi ali drugimi izvedenci. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - potrdilo o izvršljivosti odločbe
Eden od vidikov načela formalnosti je tudi, da zemljiškoknjižno sodišče ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb, ki so podlaga vpisu, in tudi ne pravilnosti in zakonitosti potrdila o izvršljivosti. Dokler je to potrdilo veljavno, sodišče ne more samo odločati o tem, ali je odločba iz drugega postopka dejansko izvršljiva, ali ne.
zahtevek za povrnitev vlaganj - pravica do povračila - najemna pogodba po ZPSPP - predmet najema - jahališče na hipodromu - nujnost del - vzdrževalna dela - pogoji za uporabo - namenska uporaba - sanacija objekta - poseg brez soglasja - pogodbena podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - prehod koristi - izguba posesti - izguba posesti vlagatelja - uporaba nepremičnine
Pri vlaganjih toženca v jahališče na hipodromu A. (razširitev jahališča, preplastitev jahališča in postavitev dodatnih namakalnih naprav) ne gre za nujna popravila v smislu 14. člena ZPSPP, ki jih je dolžan nositi najemodajalec. ZPSPP določa, da mora najemodajalec, če se stranki nista dogovorili drugače, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor izročiti najemniku v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo, in ga v takem stanju vzdrževati. Jahališče, na katerega se nanašajo obravnavana vlaganja, je bilo tožencu dano v najem s Pogodbo o vhlevitvi konjev in uporabi kasaške steze in jahališča na hipodromu A. Ker je bilo s Pogodbo glede jahališča določeno zgolj, da tožnik daje tožencu v uporabo jahališče (1. člen Pogodbe), niso pa bili določeni nobeni specialni pogoji v zvezi z uporabo jahališča, je bilo treba v tej pravdi ugotoviti, ali je bilo brez vlaganj toženca mogoče jahališče uporabljati za jahanje s konji, kar je sicer toženec zanikal.
Toženec nima pravice do povračila obravnavanih vlaganj, kar uveljavlja v pobot, niti na pogodbeni podlagi niti na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. V 10. členu Pogodbe je bilo določeno, da toženec nima pravice, da bi brez vednosti in izrecnega pisnega soglasja tožnika opravljal različne gradbene posege v smislu večjega investicijskega vzdrževanja na objektih in napravah hipodroma ali v hlevu. O morebitnih investicijskih vlaganjih se obe pogodbeni stranki predhodno dogovorita o višini in načinu vrednotenja vložka. Iz povzete pogodbene določbe jasno izhaja, da je pogoj za povračilo vlaganj, ki jih opravi najemnik (toženec), soglasje tožnika k vlaganjem ter ustrezen dogovor, v katerem morajo biti vlaganja zneskovno opredeljena, določeno pa tudi mora biti, kdo in v kakšnem znesku jih bo kril. Toženec obstoja takšnega dogovora glede obravnavanih vlaganj, kot pravilno izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ni zatrjeval oziroma so bile njegove trditve premalo substancirane.
Toženec, ki je pogodbeno obveznost kršil, saj je vlagal v najeto nepremičnino, ne da bi se predhodno dogovoril o višini in načinu ovrednotenja investicijskega vložka, se neutemeljeno sklicuje na neupravičeno obogatitev tožnika.
Najemnik lahko v skladu s sodno prakso, (če ni drugače dogovorjeno), zahtevek za povračilo vlaganj, ki niso vlaganja po 14. členu ZPSPP, uveljavljala šele po tem, ko izgubi posest, torej takrat, ko izroči predmet najema najemodajalcu. Pred tem ne pride do prehoda koristi, kar je temeljna predpostavka vsakega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (190. člen OZ). V konkretnem primeru ta predpostavka ni podana.
ZPIZ-2 člen 133, 159.. ZPIZ-1 člen 228, 228/2.. ZDavP člen 98, 98/2.. Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2000) člen 6, 11.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov - zavarovalna doba
Ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi sodišča, da so bili prispevki za obdobje od 8. 6. 1994 do 31. 1. 1997 zaradi zastaranja neizterljivi in zato odpisani, kar ima po 133. členu ZPIZ-2 za posledico, da se navedeno obdobje ne more šteti v zavarovalno dobo ter upoštevati pri odmeri starostne pokojnine, pritožba ne more biti uspešna.
Le zato, ker sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, saj je ob upoštevanju mehanografske obdelave podatkov, ki je sestavni del izpodbijane prvostopenjske upravne odločbe lahko samo preizkusilo pravilnost izračuna pokojninske osnove in višine odmerjene pokojnine, ni kršeno načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP niti 22. člena Ustave RS o enakem varstvu pravic v postopku pred sodiščem.
Po 2. odstavku 41. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove poleg plač iz 39. člena ZPIZ-1 štejejo tudi nadomestila za bolniški stalež. ZPIZ-1 je v 41. členu izrecno določal, da se zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za izračun pokojninske osnove upošteva plača oz. osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
ZDR-1 člen 13, 13/2.. ZPP člen 31, 481.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - faktično delovno razmerje - delovni spor - gospodarski spor - delo po pogodbah civilnega prava
Pritožba zmotno prikazuje, kot da gre za spor v zvezi z izvajanjem civilnih pogodb, sklenjenih med tožnico kot zastopnico in toženko kot naročnico. Če bi tožnica uveljavljala določene zahtevke, temelječe na teh pogodbah, bi res šlo za civilni oziroma gospodarski spor, vendar pa je tožnica vložila tožbo zoper toženko kot domnevnega delodajalca zaradi uveljavljanja faktičnega delovnega razmerja, kljub sklenjeni civilni pogodbi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037772
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 odločilo, da je zmotna materialnopravna presoja, da opravila kot so: nošenje službene uniforme, prevzemanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil za pranje in prevzemanje čistih, varnostna opremljenost, nadzorni izhodi iz baze ter dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ne pomenijo poseg v tožnikovo pravico do tedenskega počitka. Zahteva po popolnem svobodnem gibanju brez vsakršnih omejitev, brez vsakršnih opravil, tudi takšnih, ki so namenjena zadovoljevanju vsakršnih dnevnih bivalnih potreb je v takšnih razmerah neživljenjska in tudi neskladna z naravo delovanja in bivanja na vojaški misiji.
Sorazmerni del starostne pokojnine je bil tožnici priznan in odmerjen ob uporabi 22. in 25. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Sporazum s Hrvaško) ter relevantnih določbah ZPIZ-1. Odločba z dne 28. 12. 2010 o priznanju in odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo niti sodno varstvo pravic. Kategorija pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS pa izključuje nadaljnje razpravljanje o višini sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v okoliščinah konkretnega primera.
Pritožba pravilno razloguje, da bi sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva za nadaljevanje postopka po prvem odstavku 408. člena ZKP zoper oba obdolženca, ker je bil obdolženi M.F. izsleden v ZDA in je sodišče zaprosilo za odreditev začasnega pripora in njegovo deportacijo tudi zaradi predmetne zadeve, potem ko je to storilo že v drugi kazenski zadevi istega sodišča III K 28981/2012, moralo odločiti o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice in o zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka. Navedeno pritožbeno razlagovanje je skladno s sodno prakso, kakor tudi pravno teorijo. V obeh prevlada namreč stališče, da je treba prejšnji pravnomočni sklep o zavrženju obtožnega akta razveljaviti z novim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 330, 330/3, 334, 334/1, 345, 345/4. ZPP člen 365, 365-3.
stečajni postopek - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - datum izdaje sklepa - epidemija - COVID-19 - objava sklepa na straneh AJPES - začetek teka pritožbenega roka - razpis javne dražbe - pritožba izločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - priposestvovanje - lastništvo nepremičnine - ovira za prodajo premoženja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - vrnitev v nov postopek - pritožba ločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - pasivnost upnika
Ali glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, predstavlja prijavljena izločitvena pravica upnika na podlagi zatrjevanega priposestovanja oviro za začetek prodaje, bo moralo odgovoriti sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo vsa relevantna dejstva v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet upraviteljevega predloga prodaje.
Upnik ne izpodbija ugotovljenega dejstva, da se na poziv ni z ničemer odzval. V kolikor je bil upnik mnenja, da poziv nima vseh podatkov za odločitev, bi moral svoje stališče pravočasno sporočiti sodišču, da le to lahko o njem odloči in svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, česar pa ni storil. Tudi sicer je nejasno njegovo pritožbeno stališče, da bi morala zahteva vsebovati že razloge odločitve, ki jih vsebuje pozneje izdani sklep o prodaji. Zato je neutemeljen tudi pritožnikov predlog, da je treba postopek prodaje ustaviti dokler sodišče nanj ne naslovi nove, popolne zahteve za podajo mnenja in dokler ne izteče 15 dnevni rok, ki ga za mnenje določa zakon.
ugotovitev solastninske pravice - pridobitev (so)lastninske pravice - način pridobitve lastninske pravice - pravni temelj - lastninski prednik - dedovanje nepremičnin - lastništvo zemljišč - lastniško stanje - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - postopek parcelacije - delitev parcel - zapisnik mejne obravnave - posestnik zemljišča - izključna posest - neizvrševanje posesti s strani dediča
Postopek parcelacije ne more imeti za posledico, da lastnik parcele, ki se deli, postane lastnik zemljišča, katerega lastnik ni bil že pred parcelacijo. Geodetska odmera oziroma parcelacija, katere namen je bil v konkretnem primeru razdelitev (med drugim) parcele na več parcel, namreč na lastništvo zemljišč ne vpliva, saj ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (39. člen SPZ).
Sodišče prve stopnje je tudi sicer o stroških postopka odločalo v skladu z določbo 155. člena ZPP in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera tožnici priznalo potrebne stroške. Tako je pravilno pripravljalno vlogo, v kateri je tožnica posredovala pripombe na izvedensko mnenje in modificirala tožbeni zahtevek, štelo za potrebno in ji priznalo 225 točk. Ne glede na to, da se je tožnica strinjala z izvedenskim mnenjem, si je z modifikacijo tožbenega zahtevka zagotovila varstvo svojih pravic. Od postavljenega tožbenega zahtevka je namreč odvisen uspeh stranke v pravdi. V obravnavanem primeru pa to pomeni, da je izpolnjen tudi zahtevani učinek v konkretnem postopku.
ZZK-1 člen 33, 33/1, 34, 142, 142/1, 142/1-1.. SPZ člen 23.. OZ-UPB1 člen 75.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo v izvirniku - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel imetnika stvarne pravice na nepremičnini in zanj je predpisana posebna obličnost: pisna oblika z overjenim podpisom izstavitelja (23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Enaka obličnost se zahteva tudi za pooblastilo za izstavitev takega dovolila (34. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 in 75. člen OZ). ZZK-1 pa ne vsebuje izrecne zahteve po predložitvi pooblastila v izvirniku. Če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen prepis izvirnika pooblastila, ki je overjen skladno s pravili ZN, ki torej vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v izvirnik,to zadošča. Na ta način overjen prepis listine ima pravni učinek javne listine.
ZZK-1 člen 120, 146, 229. ZPP člen 108. ZNP člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - nepopolna vloga
Pravila o nepopolnih vlogah so v ZZK-1 posebej urejena, zato ni mogoče uporabiti določb drugih postopkovnih zakonov, na katere se sklicuje pritožnica. Po izrecni določbi 146. člena ZZK-1 se v zemljiškoknjižnem postopku pravila o nepopolnih vlogah ne uporabljajo. Zemljiškoknjižno sodišče ne poziva predlagateljev na dopolnitev vlog, temveč obravnava predlog, kakršen je vložen.
Naziranje, da tožnik ni upravičen do dela plače za poslovno uspešnost, ker v delu leta 2017 in v letu 2018 dejansko ni delal, nasprotuje bistvu reparacije, kot je uveljavljen v sodni praksi. Toženka je s svojim nezakonitim ravnanjem sama povzročila, da tožnik ni mogel sodelovati v delovnem procesu od avgusta 2017 v letu 2017 in v celotnem letu 2018 ter tako ni mogel prispevati h gospodarskemu uspehu delodajalca. Delavec mora biti s premoženjskega vidika po opravljeni reparaciji na istem, kot če bi ves čas delal, zato je tožnik iz tega naslova upravičen do izplačila dela plače za poslovno uspešnost tako za leto 2017 kot tudi za leto 2018.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 402, 402/3. URS člen 22, 23.
zahteva za izločitev sodnika
Pri čemer se je strinjalo s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje podobnost predmeta odločitve v obravnavani zadevi s predmetom odločitve v zadevi X K 17558/2019, v kateri je okrožna sodnica I.S. nekajkrat sodelovala ter se o tem predmetu, čeprav v drugem kontekstu, tudi izrekla. Dejstvo je namreč, da izvrševanje kazni zapora v eni kazenski zadevi ter izvrševanje pripora v drugi kazenski zadevi ne moreta potekati sočasno in da je treba vedeti, kaj ima prednost pred čim. Ker vlagatelj v zahtevi za odločitev o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe z dne 30. 4. 2020 zatrjuje prednost izvrševanja kazni zapora pred izvrševanjem pripora, le to pa je bilo kot argument pri odreditvi in podaljševanju pripora vlagatelju v drugi kazenski zadevi zavrnjeno, podobnosti predmetov odločitve ali bolje njihovega prekrivanja ni mogoče zanikati.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - taksna oprostitev - insolventnost
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. V tem pogledu zakon ne določa nobene izjeme, zato zatrjevana trajna insolventnost prvega tožnika ni relevantna. Prvega tožnika ni mogoče oprostiti plačila takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR.