OZ-UPB1 člen 190, 190/3. ZIZ-UPB4 člen 270, 257, 257/1,.
začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - odpadla pravna podlaga - močnejši pravni naslov - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo zgolj sodbo sodišča druge stopnje, ne pomeni, da je s tem odpadla pravna podlaga za upnikovo plačilo v smislu tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Dolžnik namreč kljub tej razveljavitvi še vedno razpolaga z nepravnomočno dajatveno sodbo prvostopensjskega sodišča, ki upniku nalaga plačilo za opravljeno dolžnikovo delo, kar nedvomno izkazuje večjo verjetnost dolžnikove terjatve zoper upnika, kot obratno.
dolg zapuščine - odgovornost za dolgove zapuščine - pogrebni stroški
Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 84. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 1.
vročanje v tujino - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - pravična denarna odškodnina - odškodnina za strah - znižanje odškodnine
Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZPP člen 7, 252, 252/2, 254, 339, 339/1.
povračilo stroškov prehrane med delom - izvedensko mnenje - razlike med izvedenskimi mnenji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke o bistveni kršitvi določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP), ker sodišče zaradi napačnega postopanja ni odpravilo bistvenih razlik med izvedenskima mnenjema - z novim zaslišanjem istih izvedencev in podrejeno ponovitvijo dokazov z istimi ali drugimi izvedenci. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - spoštovanje navodil zdravnika
Ker je ključna okoliščina za ugotovitev odpovednega razloga v tem, da je tožnik opravljal pridobitno delo, ni pomembno, ali je imel dovoljenje zdravnikov za opravljanje dejavnosti fotografiranja, kot tudi ne, ali mu je bilo dovoljeno zapustiti kraj bivanja.
odločitev o stroških postopka - odmera stroškov - stroški zastopanja po odvetniku - nagrada za zastopanje - nagrada za pregled listin - odsotnost iz pisarne
Sodišče je J. D. neutemeljeno priznalo 450 točk iz naslova štiriurnega vpogleda v spis. Po Odvetniški tarifi (2003), ki je veljala v času odločanja, je namreč nagrada za vpogled vlog in listin vsebovana v stroških za zastopanje oziroma nagradi po 2. točki tarifne številke 23.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038063
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 odločilo, da je zmotna materialnopravna presoja, da opravila kot so: nošenje službene uniforme, prevzemanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil za pranje in prevzemanje čistih, varnostna opremljenost, nadzorni izhodi iz baze ter dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ne pomenijo poseg v tožnikovo pravico do tedenskega počitka. Zahteva po popolnem svobodnem gibanju brez vsakršnih omejitev, brez vsakršnih opravil, tudi takšnih, ki so namenjena zadovoljevanju vsakršnih dnevnih bivalnih potreb je v takšnih razmerah neživljenjska in tudi neskladna z naravo delovanja in bivanja na vojaški misiji.
Katere osebe in kateri dohodek se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določa ZUPJS. Ta v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, vštevajo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS. Glede vštevanja preživnine otrok pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS, in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se tako lahko zagotavljajo le skupaj. Takšnemu stališču je sledilo tudi že pritožbeno sodišče.
SZ-1 člen 18, 30, 48, 50-52, 68 -71,. SPZ člen 67, 68, 105-127. OZ člen 70/1, 270/I, 280, 619.
etažna lastnina
Tožena stranka je kot etažni lastnik kljub izvršenemu plačilu upravniku, ki pa njenega nakazila očitno ni prenakazal tožniku, dolžna tožniku kot izvajalcu del (podjemniku) vtoževani znesek, ki predstavlja stroške iz naslova investicijskih vlaganj na skupnih delih stavbe za katere so zavezani etažni lastniki glede na njihov solastniški delež, plačati.
ZPIZ-2 člen 133, 159.. ZPIZ-1 člen 228, 228/2.. ZDavP člen 98, 98/2.. Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2000) člen 6, 11.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov - zavarovalna doba
Ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi sodišča, da so bili prispevki za obdobje od 8. 6. 1994 do 31. 1. 1997 zaradi zastaranja neizterljivi in zato odpisani, kar ima po 133. členu ZPIZ-2 za posledico, da se navedeno obdobje ne more šteti v zavarovalno dobo ter upoštevati pri odmeri starostne pokojnine, pritožba ne more biti uspešna.
SPZ člen 267.. ZZK-1 člen 34,124, 160, 246, 246/4. ZN člen 64.a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiško knjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred uveljavitvijo ZZK-1 - nedovoljene pritožbene novote - prehodne določbe zakona
V času podpisa pogodbe, ki je bila v obravnavanem primeru podlaga vpisu, so bila zemljiškoknjižna pravila ohlapnejša tako glede pravnega posla kot glede pooblastila za podpis tega posla.
Ob odločanju o vpisu je treba upoštevati prehodno določbo iz četrtega odstavka 246. člena ZZK-1, po kateri se v primerih, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo tega zakona, torej pred letom 2003 (Uradni list RS, št. 58/2003 z dne 18.6.2003) uporablja določba 34. člena ZZK-1, ki se nanaša na pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, le smiselno. Upoštevati je treba tudi 267. člen Stvarnopravnega zakonika, ki je prav tako kot ZZK-1 stopil v veljavo leta 2003, po katerem pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi, tudi če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev po SPZ-ju, vpis na podlagi tega pravnega posla pa se izvede po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ.
Le zato, ker sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, saj je ob upoštevanju mehanografske obdelave podatkov, ki je sestavni del izpodbijane prvostopenjske upravne odločbe lahko samo preizkusilo pravilnost izračuna pokojninske osnove in višine odmerjene pokojnine, ni kršeno načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP niti 22. člena Ustave RS o enakem varstvu pravic v postopku pred sodiščem.
Po 2. odstavku 41. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove poleg plač iz 39. člena ZPIZ-1 štejejo tudi nadomestila za bolniški stalež. ZPIZ-1 je v 41. členu izrecno določal, da se zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za izračun pokojninske osnove upošteva plača oz. osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035918
OZ člen 656. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1, 37c/2. ZDDV-1 člen 82.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cene gradbenih del - sprememba cene gradbenih del - fiksna pogodbena cena - spremenjene okoliščine - obračun DDV - davčna obveznost - zavezanec za plačilo ddv - varstvo potrošnikov - obstoj stvarne napake - pogodbeno dogovorjene lastnosti - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarni napaki - rok za uveljavljanje napak
Določba 656. člena OZ ob dogovorjeni fiksni ceni omogoča spremembo cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Kot element, na podlagi katerega je bila določena cena (za katero je bilo dogovorjeno, da se ne bo spremenila), je smiselno mogoče upoštevati tudi davčno obveznost izvajalca.
Merilo, ali je podjemnik svojo obveznost izpolnil pravilno, je lastnost končnega rezultata - te lastnosti pa morajo ustrezati ne le pravilom stroke, ampak tudi pogodbeno dogovorjenim lastnostim.
Sankcije, ki jih potrošniku v primeru stvarne napake nudi prvi odstavek 37.c člena ZVPot, so predvidene alternativno, v vsakem primeru (torej tudi, če se ni odločil za odprave napake oz. zamenjavo stvari ampak za znižanje plačila v sorazmerju z napako) pa ima pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode (drugi odstavek 37.c člen ZVPot).
Pritožba pravilno razloguje, da bi sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva za nadaljevanje postopka po prvem odstavku 408. člena ZKP zoper oba obdolženca, ker je bil obdolženi M.F. izsleden v ZDA in je sodišče zaprosilo za odreditev začasnega pripora in njegovo deportacijo tudi zaradi predmetne zadeve, potem ko je to storilo že v drugi kazenski zadevi istega sodišča III K 28981/2012, moralo odločiti o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice in o zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka. Navedeno pritožbeno razlagovanje je skladno s sodno prakso, kakor tudi pravno teorijo. V obeh prevlada namreč stališče, da je treba prejšnji pravnomočni sklep o zavrženju obtožnega akta razveljaviti z novim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba.
stečajni postopek nad pravno osebo - status upnika - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev upravitelja - procesna legitimacija - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Časovna točka, od katere je odvisna procesna legitimacija pridobitelja terjatve v postopku zaradi insolventnosti je upraviteljeva seznanitev s prenosom terjatve.
ugotovitev solastninske pravice - pridobitev (so)lastninske pravice - način pridobitve lastninske pravice - pravni temelj - lastninski prednik - dedovanje nepremičnin - lastništvo zemljišč - lastniško stanje - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - postopek parcelacije - delitev parcel - zapisnik mejne obravnave - posestnik zemljišča - izključna posest - neizvrševanje posesti s strani dediča
Postopek parcelacije ne more imeti za posledico, da lastnik parcele, ki se deli, postane lastnik zemljišča, katerega lastnik ni bil že pred parcelacijo. Geodetska odmera oziroma parcelacija, katere namen je bil v konkretnem primeru razdelitev (med drugim) parcele na več parcel, namreč na lastništvo zemljišč ne vpliva, saj ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (39. člen SPZ).
Sorazmerni del starostne pokojnine je bil tožnici priznan in odmerjen ob uporabi 22. in 25. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Sporazum s Hrvaško) ter relevantnih določbah ZPIZ-1. Odločba z dne 28. 12. 2010 o priznanju in odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo niti sodno varstvo pravic. Kategorija pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS pa izključuje nadaljnje razpravljanje o višini sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v okoliščinah konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035948
ZPP člen 8. SPZ člen 77. ZNP člen 35.
sodna ureditev meje - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - sporni mejni svet - površina zemljišča - katastrska meja - izvedenec geodetske stroke - geodetska izmera - priposestvovanje spornega mejnega prostora - dobrovernost posestnika - celovita dokazna ocena - nedokazane trditve - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Vpis lastninske pravice na določeno osebo nima nobenega vpliva na ugotovitve o poteku meje, soglasje soseda za vpis lastninske pravice lastnika zemljišča v zemljiško knjigo pa ni potrebno.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - obročno plačilo sodne takse - taksni zavezanec - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - blokada transakcijskega računa - nezmožnost plačila - plačilna sposobnost zavezanca
Blokiran transakcijski račun sam za sebe (še) ne dokazuje nelikvidnosti oziroma nezmožnosti stranke (taksnega zavezanca) zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.