odškodnina za premoženjsko škodo - pogodbeno zavarovanje - splošni pogoji
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi 53. člena Splošnih pogojev ugotovilo, da je bila škoda na steklih v oknih in steklenih pregradnih stenah ter steklih na svetilih iz pogodbeno dogovorjenega zavarovanja izrecno izključena, je tožnikov zahtevek v delu, kjer je zahteval takšno škodo, zavrnilo zaradi njegove materialnopravne neupravičenosti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037772
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 odločilo, da je zmotna materialnopravna presoja, da opravila kot so: nošenje službene uniforme, prevzemanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil za pranje in prevzemanje čistih, varnostna opremljenost, nadzorni izhodi iz baze ter dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ne pomenijo poseg v tožnikovo pravico do tedenskega počitka. Zahteva po popolnem svobodnem gibanju brez vsakršnih omejitev, brez vsakršnih opravil, tudi takšnih, ki so namenjena zadovoljevanju vsakršnih dnevnih bivalnih potreb je v takšnih razmerah neživljenjska in tudi neskladna z naravo delovanja in bivanja na vojaški misiji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - spoštovanje navodil zdravnika
Ker je ključna okoliščina za ugotovitev odpovednega razloga v tem, da je tožnik opravljal pridobitno delo, ni pomembno, ali je imel dovoljenje zdravnikov za opravljanje dejavnosti fotografiranja, kot tudi ne, ali mu je bilo dovoljeno zapustiti kraj bivanja.
odločitev o stroških postopka - odmera stroškov - stroški zastopanja po odvetniku - nagrada za zastopanje - nagrada za pregled listin - odsotnost iz pisarne
Sodišče je J. D. neutemeljeno priznalo 450 točk iz naslova štiriurnega vpogleda v spis. Po Odvetniški tarifi (2003), ki je veljala v času odločanja, je namreč nagrada za vpogled vlog in listin vsebovana v stroških za zastopanje oziroma nagradi po 2. točki tarifne številke 23.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 402, 402/3. URS člen 22, 23.
zahteva za izločitev sodnika
Pri čemer se je strinjalo s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje podobnost predmeta odločitve v obravnavani zadevi s predmetom odločitve v zadevi X K 17558/2019, v kateri je okrožna sodnica I.S. nekajkrat sodelovala ter se o tem predmetu, čeprav v drugem kontekstu, tudi izrekla. Dejstvo je namreč, da izvrševanje kazni zapora v eni kazenski zadevi ter izvrševanje pripora v drugi kazenski zadevi ne moreta potekati sočasno in da je treba vedeti, kaj ima prednost pred čim. Ker vlagatelj v zahtevi za odločitev o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe z dne 30. 4. 2020 zatrjuje prednost izvrševanja kazni zapora pred izvrševanjem pripora, le to pa je bilo kot argument pri odreditvi in podaljševanju pripora vlagatelju v drugi kazenski zadevi zavrnjeno, podobnosti predmetov odločitve ali bolje njihovega prekrivanja ni mogoče zanikati.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - obročno plačilo sodne takse - taksni zavezanec - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - blokada transakcijskega računa - nezmožnost plačila - plačilna sposobnost zavezanca
Blokiran transakcijski račun sam za sebe (še) ne dokazuje nelikvidnosti oziroma nezmožnosti stranke (taksnega zavezanca) zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035918
OZ člen 656. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1, 37c/2. ZDDV-1 člen 82.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cene gradbenih del - sprememba cene gradbenih del - fiksna pogodbena cena - spremenjene okoliščine - obračun DDV - davčna obveznost - zavezanec za plačilo ddv - varstvo potrošnikov - obstoj stvarne napake - pogodbeno dogovorjene lastnosti - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarni napaki - rok za uveljavljanje napak
Določba 656. člena OZ ob dogovorjeni fiksni ceni omogoča spremembo cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Kot element, na podlagi katerega je bila določena cena (za katero je bilo dogovorjeno, da se ne bo spremenila), je smiselno mogoče upoštevati tudi davčno obveznost izvajalca.
Merilo, ali je podjemnik svojo obveznost izpolnil pravilno, je lastnost končnega rezultata - te lastnosti pa morajo ustrezati ne le pravilom stroke, ampak tudi pogodbeno dogovorjenim lastnostim.
Sankcije, ki jih potrošniku v primeru stvarne napake nudi prvi odstavek 37.c člena ZVPot, so predvidene alternativno, v vsakem primeru (torej tudi, če se ni odločil za odprave napake oz. zamenjavo stvari ampak za znižanje plačila v sorazmerju z napako) pa ima pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode (drugi odstavek 37.c člen ZVPot).
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina - nemožnost uporabe - nesorazmernost - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne stvari - uporabnina
Sodišče je pri odločitvi izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage 198. člena OZ. Ne drži pritožbeni očitek, da po sodni praksi uporabnine ni mogoče določiti, dokler nepremičnina ni razdružena, saj velja nasprotno. Ob podanih pogojih izključenosti iz uporabe je dolžnost solastnika, da ostalim solastnikom za nesorazmerno uporabo solastnega dela plača ustrezno odmeno.
ugotovitev solastninske pravice - pridobitev (so)lastninske pravice - način pridobitve lastninske pravice - pravni temelj - lastninski prednik - dedovanje nepremičnin - lastništvo zemljišč - lastniško stanje - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - postopek parcelacije - delitev parcel - zapisnik mejne obravnave - posestnik zemljišča - izključna posest - neizvrševanje posesti s strani dediča
Postopek parcelacije ne more imeti za posledico, da lastnik parcele, ki se deli, postane lastnik zemljišča, katerega lastnik ni bil že pred parcelacijo. Geodetska odmera oziroma parcelacija, katere namen je bil v konkretnem primeru razdelitev (med drugim) parcele na več parcel, namreč na lastništvo zemljišč ne vpliva, saj ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (39. člen SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035948
ZPP člen 8. SPZ člen 77. ZNP člen 35.
sodna ureditev meje - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - sporni mejni svet - površina zemljišča - katastrska meja - izvedenec geodetske stroke - geodetska izmera - priposestvovanje spornega mejnega prostora - dobrovernost posestnika - celovita dokazna ocena - nedokazane trditve - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Vpis lastninske pravice na določeno osebo nima nobenega vpliva na ugotovitve o poteku meje, soglasje soseda za vpis lastninske pravice lastnika zemljišča v zemljiško knjigo pa ni potrebno.
stečajni postopek nad pravno osebo - status upnika - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev upravitelja - procesna legitimacija - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Časovna točka, od katere je odvisna procesna legitimacija pridobitelja terjatve v postopku zaradi insolventnosti je upraviteljeva seznanitev s prenosom terjatve.
Katere osebe in kateri dohodek se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določa ZUPJS. Ta v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, vštevajo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS. Glede vštevanja preživnine otrok pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS, in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se tako lahko zagotavljajo le skupaj. Takšnemu stališču je sledilo tudi že pritožbeno sodišče.
dolg zapuščine - odgovornost za dolgove zapuščine - pogrebni stroški
Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 84. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 1.
vročanje v tujino - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - pravična denarna odškodnina - odškodnina za strah - znižanje odškodnine
Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice.
SZ-1 člen 18, 30, 48, 50-52, 68 -71,. SPZ člen 67, 68, 105-127. OZ člen 70/1, 270/I, 280, 619.
etažna lastnina
Tožena stranka je kot etažni lastnik kljub izvršenemu plačilu upravniku, ki pa njenega nakazila očitno ni prenakazal tožniku, dolžna tožniku kot izvajalcu del (podjemniku) vtoževani znesek, ki predstavlja stroške iz naslova investicijskih vlaganj na skupnih delih stavbe za katere so zavezani etažni lastniki glede na njihov solastniški delež, plačati.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - vsebina predpogodbe - neizpolnitev pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - zavezanec za vrnitev dvojne are - vrnitev dvojne are
Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro (prvi odstavek 65. člena OZ). Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are (drugi odstavek 65. člena OZ).
Za neizpolnitev predpogodbe oziroma za to, da ni prišlo do sklenitve glavne pogodbe, odgovoren toženec, ki je prejel aro 10.000,00 EUR. Tožnik ima pravico zahtevati vrnitev dvojne are. Ker je bilo 10.000,00 EUR že nesporno vrnjenih, mu toženec dolguje še 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.
ZIZ člen 62, 62/3, 83, 83/1, 84, 84/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76.
izvršba na premičnine - neopravljen rubež - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - posest premičnine - pogoji za dovolitev izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika ali kjer koli drugje, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - taksna oprostitev - insolventnost
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. V tem pogledu zakon ne določa nobene izjeme, zato zatrjevana trajna insolventnost prvega tožnika ni relevantna. Prvega tožnika ni mogoče oprostiti plačila takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR.
Pritožba pravilno razloguje, da bi sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva za nadaljevanje postopka po prvem odstavku 408. člena ZKP zoper oba obdolženca, ker je bil obdolženi M.F. izsleden v ZDA in je sodišče zaprosilo za odreditev začasnega pripora in njegovo deportacijo tudi zaradi predmetne zadeve, potem ko je to storilo že v drugi kazenski zadevi istega sodišča III K 28981/2012, moralo odločiti o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice in o zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka. Navedeno pritožbeno razlagovanje je skladno s sodno prakso, kakor tudi pravno teorijo. V obeh prevlada namreč stališče, da je treba prejšnji pravnomočni sklep o zavrženju obtožnega akta razveljaviti z novim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba.