gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 330, 330/3, 334, 334/1, 345, 345/4. ZPP člen 365, 365-3.
stečajni postopek - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - datum izdaje sklepa - epidemija - COVID-19 - objava sklepa na straneh AJPES - začetek teka pritožbenega roka - razpis javne dražbe - pritožba izločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - priposestvovanje - lastništvo nepremičnine - ovira za prodajo premoženja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - vrnitev v nov postopek - pritožba ločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - pasivnost upnika
Ali glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, predstavlja prijavljena izločitvena pravica upnika na podlagi zatrjevanega priposestovanja oviro za začetek prodaje, bo moralo odgovoriti sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo vsa relevantna dejstva v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet upraviteljevega predloga prodaje.
Upnik ne izpodbija ugotovljenega dejstva, da se na poziv ni z ničemer odzval. V kolikor je bil upnik mnenja, da poziv nima vseh podatkov za odločitev, bi moral svoje stališče pravočasno sporočiti sodišču, da le to lahko o njem odloči in svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, česar pa ni storil. Tudi sicer je nejasno njegovo pritožbeno stališče, da bi morala zahteva vsebovati že razloge odločitve, ki jih vsebuje pozneje izdani sklep o prodaji. Zato je neutemeljen tudi pritožnikov predlog, da je treba postopek prodaje ustaviti dokler sodišče nanj ne naslovi nove, popolne zahteve za podajo mnenja in dokler ne izteče 15 dnevni rok, ki ga za mnenje določa zakon.
Sorazmerni del starostne pokojnine je bil tožnici priznan in odmerjen ob uporabi 22. in 25. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Sporazum s Hrvaško) ter relevantnih določbah ZPIZ-1. Odločba z dne 28. 12. 2010 o priznanju in odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo niti sodno varstvo pravic. Kategorija pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS pa izključuje nadaljnje razpravljanje o višini sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v okoliščinah konkretnega primera.
ZZK-1 člen 33, 33/1, 34, 142, 142/1, 142/1-1.. SPZ člen 23.. OZ-UPB1 člen 75.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo v izvirniku - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel imetnika stvarne pravice na nepremičnini in zanj je predpisana posebna obličnost: pisna oblika z overjenim podpisom izstavitelja (23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Enaka obličnost se zahteva tudi za pooblastilo za izstavitev takega dovolila (34. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 in 75. člen OZ). ZZK-1 pa ne vsebuje izrecne zahteve po predložitvi pooblastila v izvirniku. Če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen prepis izvirnika pooblastila, ki je overjen skladno s pravili ZN, ki torej vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v izvirnik,to zadošča. Na ta način overjen prepis listine ima pravni učinek javne listine.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina - nemožnost uporabe - nesorazmernost - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne stvari - uporabnina
Sodišče je pri odločitvi izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage 198. člena OZ. Ne drži pritožbeni očitek, da po sodni praksi uporabnine ni mogoče določiti, dokler nepremičnina ni razdružena, saj velja nasprotno. Ob podanih pogojih izključenosti iz uporabe je dolžnost solastnika, da ostalim solastnikom za nesorazmerno uporabo solastnega dela plača ustrezno odmeno.
stečajni postopek nad pravno osebo - status upnika - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev upravitelja - procesna legitimacija - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Časovna točka, od katere je odvisna procesna legitimacija pridobitelja terjatve v postopku zaradi insolventnosti je upraviteljeva seznanitev s prenosom terjatve.
dolg zapuščine - odgovornost za dolgove zapuščine - pogrebni stroški
Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 84. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 1.
vročanje v tujino - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - pravična denarna odškodnina - odškodnina za strah - znižanje odškodnine
Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - vsebina predpogodbe - neizpolnitev pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - zavezanec za vrnitev dvojne are - vrnitev dvojne are
Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro (prvi odstavek 65. člena OZ). Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are (drugi odstavek 65. člena OZ).
Za neizpolnitev predpogodbe oziroma za to, da ni prišlo do sklenitve glavne pogodbe, odgovoren toženec, ki je prejel aro 10.000,00 EUR. Tožnik ima pravico zahtevati vrnitev dvojne are. Ker je bilo 10.000,00 EUR že nesporno vrnjenih, mu toženec dolguje še 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.
ZIZ člen 62, 62/3, 83, 83/1, 84, 84/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76.
izvršba na premičnine - neopravljen rubež - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - posest premičnine - pogoji za dovolitev izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika ali kjer koli drugje, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
SZ-1 člen 18, 30, 48, 50-52, 68 -71,. SPZ člen 67, 68, 105-127. OZ člen 70/1, 270/I, 280, 619.
etažna lastnina
Tožena stranka je kot etažni lastnik kljub izvršenemu plačilu upravniku, ki pa njenega nakazila očitno ni prenakazal tožniku, dolžna tožniku kot izvajalcu del (podjemniku) vtoževani znesek, ki predstavlja stroške iz naslova investicijskih vlaganj na skupnih delih stavbe za katere so zavezani etažni lastniki glede na njihov solastniški delež, plačati.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - taksna oprostitev - insolventnost
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. V tem pogledu zakon ne določa nobene izjeme, zato zatrjevana trajna insolventnost prvega tožnika ni relevantna. Prvega tožnika ni mogoče oprostiti plačila takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR.
Le zato, ker sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, saj je ob upoštevanju mehanografske obdelave podatkov, ki je sestavni del izpodbijane prvostopenjske upravne odločbe lahko samo preizkusilo pravilnost izračuna pokojninske osnove in višine odmerjene pokojnine, ni kršeno načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP niti 22. člena Ustave RS o enakem varstvu pravic v postopku pred sodiščem.
Po 2. odstavku 41. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove poleg plač iz 39. člena ZPIZ-1 štejejo tudi nadomestila za bolniški stalež. ZPIZ-1 je v 41. členu izrecno določal, da se zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za izračun pokojninske osnove upošteva plača oz. osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - obročno plačilo sodne takse - taksni zavezanec - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - blokada transakcijskega računa - nezmožnost plačila - plačilna sposobnost zavezanca
Blokiran transakcijski račun sam za sebe (še) ne dokazuje nelikvidnosti oziroma nezmožnosti stranke (taksnega zavezanca) zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
Pritožba pravilno razloguje, da bi sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva za nadaljevanje postopka po prvem odstavku 408. člena ZKP zoper oba obdolženca, ker je bil obdolženi M.F. izsleden v ZDA in je sodišče zaprosilo za odreditev začasnega pripora in njegovo deportacijo tudi zaradi predmetne zadeve, potem ko je to storilo že v drugi kazenski zadevi istega sodišča III K 28981/2012, moralo odločiti o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice in o zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka. Navedeno pritožbeno razlagovanje je skladno s sodno prakso, kakor tudi pravno teorijo. V obeh prevlada namreč stališče, da je treba prejšnji pravnomočni sklep o zavrženju obtožnega akta razveljaviti z novim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038063
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 odločilo, da je zmotna materialnopravna presoja, da opravila kot so: nošenje službene uniforme, prevzemanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil za pranje in prevzemanje čistih, varnostna opremljenost, nadzorni izhodi iz baze ter dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ne pomenijo poseg v tožnikovo pravico do tedenskega počitka. Zahteva po popolnem svobodnem gibanju brez vsakršnih omejitev, brez vsakršnih opravil, tudi takšnih, ki so namenjena zadovoljevanju vsakršnih dnevnih bivalnih potreb je v takšnih razmerah neživljenjska in tudi neskladna z naravo delovanja in bivanja na vojaški misiji.
ZZK-1 člen 120, 146, 229. ZPP člen 108. ZNP člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - nepopolna vloga
Pravila o nepopolnih vlogah so v ZZK-1 posebej urejena, zato ni mogoče uporabiti določb drugih postopkovnih zakonov, na katere se sklicuje pritožnica. Po izrecni določbi 146. člena ZZK-1 se v zemljiškoknjižnem postopku pravila o nepopolnih vlogah ne uporabljajo. Zemljiškoknjižno sodišče ne poziva predlagateljev na dopolnitev vlog, temveč obravnava predlog, kakršen je vložen.
zahtevek za povrnitev vlaganj - pravica do povračila - najemna pogodba po ZPSPP - predmet najema - jahališče na hipodromu - nujnost del - vzdrževalna dela - pogoji za uporabo - namenska uporaba - sanacija objekta - poseg brez soglasja - pogodbena podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - prehod koristi - izguba posesti - izguba posesti vlagatelja - uporaba nepremičnine
Pri vlaganjih toženca v jahališče na hipodromu A. (razširitev jahališča, preplastitev jahališča in postavitev dodatnih namakalnih naprav) ne gre za nujna popravila v smislu 14. člena ZPSPP, ki jih je dolžan nositi najemodajalec. ZPSPP določa, da mora najemodajalec, če se stranki nista dogovorili drugače, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor izročiti najemniku v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo, in ga v takem stanju vzdrževati. Jahališče, na katerega se nanašajo obravnavana vlaganja, je bilo tožencu dano v najem s Pogodbo o vhlevitvi konjev in uporabi kasaške steze in jahališča na hipodromu A. Ker je bilo s Pogodbo glede jahališča določeno zgolj, da tožnik daje tožencu v uporabo jahališče (1. člen Pogodbe), niso pa bili določeni nobeni specialni pogoji v zvezi z uporabo jahališča, je bilo treba v tej pravdi ugotoviti, ali je bilo brez vlaganj toženca mogoče jahališče uporabljati za jahanje s konji, kar je sicer toženec zanikal.
Toženec nima pravice do povračila obravnavanih vlaganj, kar uveljavlja v pobot, niti na pogodbeni podlagi niti na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. V 10. členu Pogodbe je bilo določeno, da toženec nima pravice, da bi brez vednosti in izrecnega pisnega soglasja tožnika opravljal različne gradbene posege v smislu večjega investicijskega vzdrževanja na objektih in napravah hipodroma ali v hlevu. O morebitnih investicijskih vlaganjih se obe pogodbeni stranki predhodno dogovorita o višini in načinu vrednotenja vložka. Iz povzete pogodbene določbe jasno izhaja, da je pogoj za povračilo vlaganj, ki jih opravi najemnik (toženec), soglasje tožnika k vlaganjem ter ustrezen dogovor, v katerem morajo biti vlaganja zneskovno opredeljena, določeno pa tudi mora biti, kdo in v kakšnem znesku jih bo kril. Toženec obstoja takšnega dogovora glede obravnavanih vlaganj, kot pravilno izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ni zatrjeval oziroma so bile njegove trditve premalo substancirane.
Toženec, ki je pogodbeno obveznost kršil, saj je vlagal v najeto nepremičnino, ne da bi se predhodno dogovoril o višini in načinu ovrednotenja investicijskega vložka, se neutemeljeno sklicuje na neupravičeno obogatitev tožnika.
Najemnik lahko v skladu s sodno prakso, (če ni drugače dogovorjeno), zahtevek za povračilo vlaganj, ki niso vlaganja po 14. členu ZPSPP, uveljavljala šele po tem, ko izgubi posest, torej takrat, ko izroči predmet najema najemodajalcu. Pred tem ne pride do prehoda koristi, kar je temeljna predpostavka vsakega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (190. člen OZ). V konkretnem primeru ta predpostavka ni podana.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037772
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 odločilo, da je zmotna materialnopravna presoja, da opravila kot so: nošenje službene uniforme, prevzemanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil za pranje in prevzemanje čistih, varnostna opremljenost, nadzorni izhodi iz baze ter dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ne pomenijo poseg v tožnikovo pravico do tedenskega počitka. Zahteva po popolnem svobodnem gibanju brez vsakršnih omejitev, brez vsakršnih opravil, tudi takšnih, ki so namenjena zadovoljevanju vsakršnih dnevnih bivalnih potreb je v takšnih razmerah neživljenjska in tudi neskladna z naravo delovanja in bivanja na vojaški misiji.