pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
ZIKS člen 145, 145/2. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 1, 7, 25. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe člen 8, 24. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah člen 1, 5, 7.
vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - odškodnina - zavezanec za vrnitev premoženja - pasivna legitimacija
Prevzemnica v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja in odgovorna za povrnitev dejanske vrednosti tega premoženja po 2. odst. 145. člena ZIKS je tista družbenopolitična skupnost, ki je po zaplembi to premoženje prevzela v upravljanje. Vknjižba lastninske pravice na zaplenjeni nepremičnini na FLRJ ali poočitev spremembe imena lastnice v splošno ljudsko premoženje brez navedbe organa upravljanja ne pomeni, da je bila prevzemnica zaplenjenega premoženja FLRJ. Šele s prvo vknjižbo ali zaznambo organa upravljanja sporne nepremičnine je bila določena upravnoteritorialna enota,ki je dejansko prevzela to nepremičnino, torej je z njo upravljala in razpolagala. Ta (oziroma njen pravni naslednik) je zato pasivno legitimirana za izplačilo odškodnine.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - položaj izročenega premoženja
Premoženje, ki so ga zapustnikovi potomci pridobili z izročilno pogodbo, ki so jo tudi vsi podpisali, se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Zato ima zapustnikov sin pravico do nujnega dednega deleža na denacionaliziranem premoženju, ki ga je zapustnik z oporoko zapustil pritožnicama že po sklenitvi izročilne pogodbe. Ta se na denacionalizirano premoženje ni nanašala.
Za presojo, kateri organ je pristojen odločati v denacionalizacijskem postopku, je pomembno, na podlagi katerega zakona, akta oziroma dejanja je prešlo premoženje v državno last, ne pa, na podlagi katerega akta je bilo premoženje vzeto upravičencu iz posesti.
denacionalizacija - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Omejitev izjeme po čl. 89 ZDEN glede lastnosti zavezanca in oblike denacionalizacije je vsebinske narave: nanaša se le na tiste špekulativne oz. fiktivne pravne akte in posle, ki so nastali prav z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali pa sploh denacionalizaciji, zlasti vrnitvi v naravi.
UPRAVNI POSTOPEK - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL40531
ZDen člen 3, 3/1-27, 5, 54, 56. ZPP (1977) člen 16.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - denacionalizacijski postopek - odločba o arondaciji
Če je prišlo do prehoda lastninske pravice v državno oziroma družbeno lastnino na podlagi odločbe upravnega organa, ki temelji na določilih Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (27. tč. 3. člena ZDen), je pristojen za odločanje o denacionalizaciji upravni organ.
Sodna pristojnost za obravnavanje zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ni podana zgolj zato, ker sta se takratni stranki sporazumno dogovorili o višini odškodnine za arondirana zemljišča.
Sklep skupščine delniške družbe, da družba preide v last Komunistične pratije Slovenije, kar je slednja sprejela, predstavlja pravni posel, glede katerega denacionalizacijo podržavljenega premoženja ureja člen 5. ZDEN, s tem pa je podana sodna pristojnost.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
vrnitev stvari v naravi - ničnost pravnega posla - razpolaganje z nepremičnino - vrnitev nepremičnine
Določilo 88. člena Zakona o denacionalizaciji o prepovedi razpolaganja ne pride v poštev v primeru, ko je nacionalizirana nepremičnina iz družbenega premoženja prešla v zasebno last fizičnih ali civilnih pravnih oseb na podlagi veljavnega pravnega posla že pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji. Tedaj ni mogoča vrnitev v last in posest, ampak gre denacionalizacijskemu upravičencu le odškodnina.
ZDEN člen 4, 5, 44, 44/1, 44/2, 4, 5, 44, 44/1, 44/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1, 2, 1, 2.
neodplačno podržavljeno premoženje - vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine se sicer upošteva njena sedanja vrednost, vendar po njenem stanju v času podržavljenja, dasiravno je zdaj spremenjena njena namembnost v primerjavi s takratnim stanjem.
sklep o denacionalizaciji - začasna odredba - zaznamba o začasni odredi - vpis po uradni dolžnosti
ZLPP omogoča analogijo uporabe določb ZDen, na katere se tudi sklicuje in po katerih se sklep o denacionalizaciji vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (3. odstavek 66. člena ZDEN), prav tako pa tudi sklep o začasni odredbi.
ZPP (1977) člen 1, 15, 1, 15. ZNP člen 11, 17, 11, 17. ZDen člen 5, 5.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ker je sporen posel sklenjen z gospodarsko organizacijo in ne z državnim organom ali predstavnikom oblasti, ne gre za primer po 5. členu ZDEN, ki bi se reševal v nepravdnem postopku, pač pa za premoženjskopraven spor po 1. čl. ZPP, za katerega reševanje je pristojno pravdno sodišče.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pravnega posla
Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN se nanaša tudi na premoženje, ki je bilo podržavljeno z zakonom o agrarnih skupnostih (Ur.l. LRS, št.52/47), ker lahko njegovo vrnitev zahtevajo tudi fizične osebe (po 6. točki 1. odstavka 3. člena ZDEN). Zato je v nasprotju z navedenim določilom sklenjena pogodba nična, na njeni podlagi predlagan zemljiškoknjižni prenos pravic pa nedopusten.