pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Namen Zakona o denacionalizaciji je poprava krivic, s tem, da se nove krivice ne smejo delati. Silo je treba ugotoviti glede konkretnega pravnega posla in glede konkretnih oseb.
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis.
ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.
O vprašanju denacionalizacije je pravnomočno odločeno, zato ne gre za predhodno vprašanje o lastnini po 12. čl. ZPP, čeprav je v teku obnova postopka za denacionalizacijo in je v zvezi s tem sprožen upravni spor.
Določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v zvezi z začasno odredbo so specialni predpis napram določbam Zakona o denacionalizaciji v zvezi z začasno odredbo o prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetij.
Pravica tožene stranke, da po določilih 65 do 68 zakona o zadrugah (Ur.l. št. 13/92) uveljavlja pravico, da se ji izroči premoženje - nepremičnina v kateri so sporni poslovni prostori in za katero meni, da ji kot zadružna lastnina pripada, ni prizadeta s tem, da so sporni poslovni prostori kot družbena lastnina v upravljanju tožeče stranke, ki lahko da te poslovne prostore v najem oziroma najemno razmerje odpove ob zakonskih pogojih.
sodna pristojnost - predlog za začasno odredbo - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - denacionalizacijski postopek
Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, danem v pravdnem postopku za ugotovitev ničnosti pogodbe in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je podana sodna pristojnost, čeprav bo odločba o glavni stvari uporabljena v že začetem denacionalizacijskem postopku.
Za dedovanje gozda, ki v času nacionalizacije ni predstavljal dela zaščitene kmetije in ni predstavljal dela zaščitene kmetije tudi v času zapustnikove smrti in pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ne glede na določbo 2. odstavka 74. člena ZDEN ni mogoče uporabiti določb Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (o dedovanju kmetij).
Ureditev dedovanja gozda je bila že pred razveljavitvijo določb Zakona o kmetijskih zemljiščih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-122/91-13 z dne 10.9.1992, nad agrarnim maksimumom enaka za kmeta in nekmeta.
zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - menjalna pogodba
V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo po trditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.
V postopku za denacionalizacijo premičnin je zavezanec in tako torej nasprotna stranka Slovenski odškodninski sklad, ne pa Republika Slovenija ali občina, ker ne gre za situacijo iz čl. 17/1 ZDEN in tudi ne za situacijo iz čl. 50 ZDEN.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbo, ki je bila sklenjena po uveljavitvi ustave iz leta 1963, zahteva za denacionalizacijo po 5. čl. ZDEN ne pride v poštev.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - menjalna pogodba
V postopku po 5. čl. ZDEN je mogoče zahtevati le vrnitev lastnih - zamenjanih parcel, ne pa izpolnitve menjalne pogodbe (izročitev dejansko izročenih parcel, ki pa niso bile vnešene v pogodbo).
ZOR člen 210, 214, 210, 214. ZDEN člen 72, 72/2, 72, 72/2.
odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe oz.upravljanja premoženja - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve
Do prevzema denacionalizirane nepremičnine v upravljanje lahko upravičenec zahteva od zavezanca vrnitev prejetih koristi (najemnine) za čas od dneva vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - stiska
Ekonomska stiska, zaradi katere je predlagateljica podarila premoženje občini, ne predstavlja razloga, po katerem bi bila predlagateljica upravičenka do denacionalizacije po 5. čl. ZDEN.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Vrnitev nepremičnin na podlagi darilne pogodbe po 5. členu Zakona o denacionalizaciji, je treba presojati povezano z določili 3. in 4. člena tega zakona.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev podržavljenega premoženja
Upravičenec za denacionalizacijo nepremičnin, ki so prešle v državno lastnino na podlagi pravnega posla, ne more uspešno uveljavljati svoj zahtevek na vrnitev teh nepremičnin le s sklicevanjem na splošno znana dejstva o prizadevanjih organov oblasti za kolektivizacijo kmetijskih zemljišč, temveč mora utemeljiti svoj zahtevek z določno opredeljenimi dejstvi o grožnji, sili ali zvijači, zaradi katerih je sklenil pravni posel in dokazi za te trditve.
ZNP člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZD člen 164, 164. ZDEN člen 11, 11.
vrnitev podržavljenega premoženja
Če je bila podržavljena nepremičnina osebe, umrle pred 28.8.1945, torej po njeni smrti, je potrebno po uradni dolžnosti izvesti zapuščinski postopek po umrlem, zato je sodišče utemeljeno zavrglo predlog pravne naslednice (zakonite dedinje), da naj se v nepravdnem postopku ugotovi, kdo so pravni nasledniki lastnika podržavljenega premoženja.