Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
Če predlog za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in dokazil iz 62. člena ZDen, sodišče predlagatelja pozove, da ga v določenem roku popravi in dopolni. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje predlog za umaknjen.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
Vrnitve premoženja, ki je bilo zaplenjeno v okviru kriminalnega početja, ni mogoče zahtevati na podlagi 5. čl. ZDen, saj ne gre za pravni posel, sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali zvijače.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
denacionalizacija - status zemljišča - stavbno zemljišče
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v pravilniku ali v nacionalizacijskem predpisu ni bila predvidena, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč.
Odškodnina, ki jo je sodišče priznalo denacionalizacijskim upravičencem v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 36.720,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe po 45. čl. ZDen, ne nasprotuje določbi drugega in tretjega odst. Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad.
ZLPP člen 11, 13, 13/2, 11, 13, 13/2. ZPPSL člen 36, 143, 143/5, 36, 143, 143/5.
prodaja nepremičnine v stečaju - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - izločitvena pravica
Po določbi 36 čl. ZPPSL imajo upravičenci Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v skladu z 11. čl. ZLPP poseben status v stečajnem postopku. Denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati, da se odločba sodišča o ugotovitvi izločitvene pravice (ko še ni pridobil pravnomočne odločbe v denacionalizacijskem postopku o vrnitvi nepremičnine), izvrši na način, da se mu stvar izroči.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dednopravne pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker zapustnica v izročilni pogodbi ni izrecno navedla, da se pogodba nanaša tudi na premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, prednika ne moreta zahtevati, da sodišče v zapuščinskem postopku odloči, da vrnjene nepremičnine pripadejo prevzemnikom.
sklenitev pravnega posla - grožnja predstavnika oblasti - odškodnina
Ker predlagatelji na podlagi menjalne pogodbe, ki je bila sklenjena pod grožnjo arondacije niso prejeli ustreznih kmetijskih zemljišč, so upravičenci do denacionalizacije podržavljenega premoženja ne glede na to, kakšno in kolikšno odškodnino so prejeli. Vrednost prejete odškodnine (v naravi) je pomembna le za presojo, ali jo je upravičenec glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZDen dolžan vrniti ali ne.
ZIKS člen 145, 145a, 145/1, 145, 145a, 145/1. ZDen člen 32, 32/2, 32, 32/2.
vrnitev premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest - vrnitev v naravi
Glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZDen, je ugotovitev, kdaj so bile zgrajene nepremičnine na spornih parcelah (za katere se v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja zahteva vrnitev v naravi), bistvenega pomena za odločitev o tem, ali je nepremičnine mogoče vrniti v naravi.
zahteva za povrnitev vlaganj v denacionalizirani poslovni prostor - pristojnost
ZDen je v okviru čl. 25 določil povračila vlaganj v podržavljeno nepremičnino neodvisno od drugih predpisov. Za odločanje o pravicah upravičencev in zavezancev glede denacionaliziranega premoženja je ZDen pooblastil upravne organe (52 čl. in nasl. ZDen). Izjemoma je določena sodna pristojnost po 56 čl. ZDen (odločanje o zahtevi za denacionalizacijo iz 5. čl.), ki pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker je le upravni organ pristojen za odločanje o upravičenjih tožeče stranke, ki temeljijo na ZDen, je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je odločilo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. II. odst. 354. čl. ZPP). Zato je bilo potrebno izpodbijano vmesno sodbo razveljaviti in tožbo zavreči.
Odločitev glede veljavnosti oporoke v delu glede denacionaliziranega premoženja predstavlja le nujni sestavni del odločitve o dedovanju tega dela zapustničinega premoženja oziroma kdo so dediči tega premoženja. Glede tega vprašanja se ne odloča s posebnim sklepom, ker je odveč in stranke tudi nimajo pravnega interesa (ga tudi niso predlagale).
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - nemožnost vrnitve v naravi
V postopku denacionalizacije je potrebno ugotoviti obseg podržavljenega premoženja in v premoženju katere pravne osebe je podržavljeno premoženje. Slovenski odškodninski sklad je zavezanec za plačilo odškodnin v obveznicah, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Splošne družbene razmere so splošno znano dejstvo, ki skupaj z drugimi dokazi lahko utemeljuje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti.
Kljub več verižnim krivicam lahko upravičenec za denacionalizacijo zahteva neposredno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden so bile te krivice storjene.
ZOR člen 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219. Zden člen 72, 72/2, 72, 72/2.
odškodnina za neuporabo denacionalizacijskega premoženja
Pravna podlaga tožničinega zahtevka je v določbi 2. odstavka 72. člena ZDen, tam omenjena odškodnina pa ni odškodnina v smislu ZOR (154. do 209., 269. člen), ampak nadomestilo za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi z denacionalizacijskim premoženjem sam gospodaril. To premoženje v konkretnem primeru, po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, predstavljajo trije poslovni prostori, ki so se za ta namen tudi uporabljali. Zato je sodišče pravilno ravnalo, ko je za izhodišče ugotavljanja izgubljene koristi izhajalo iz najemnine, zmanjšane za stroške in javne dajatve, obračunane po cenah na dan sojenja.
Pravilno je sodišče prve stopnje izhajalo iz tržne najemnine, le-ta pa že sama po sebi upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na njeno višino (kraj, lokacijo, ponudbo in povpraševanje, ipd.).