ZIKS člen 145, 145a, 145/1, 145, 145a, 145/1. ZDen člen 32, 32/2, 32, 32/2.
vrnitev premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest - vrnitev v naravi
Glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZDen, je ugotovitev, kdaj so bile zgrajene nepremičnine na spornih parcelah (za katere se v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja zahteva vrnitev v naravi), bistvenega pomena za odločitev o tem, ali je nepremičnine mogoče vrniti v naravi.
zahteva za povrnitev vlaganj v denacionalizirani poslovni prostor - pristojnost
ZDen je v okviru čl. 25 določil povračila vlaganj v podržavljeno nepremičnino neodvisno od drugih predpisov. Za odločanje o pravicah upravičencev in zavezancev glede denacionaliziranega premoženja je ZDen pooblastil upravne organe (52 čl. in nasl. ZDen). Izjemoma je določena sodna pristojnost po 56 čl. ZDen (odločanje o zahtevi za denacionalizacijo iz 5. čl.), ki pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker je le upravni organ pristojen za odločanje o upravičenjih tožeče stranke, ki temeljijo na ZDen, je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je odločilo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. II. odst. 354. čl. ZPP). Zato je bilo potrebno izpodbijano vmesno sodbo razveljaviti in tožbo zavreči.
Odločitev glede veljavnosti oporoke v delu glede denacionaliziranega premoženja predstavlja le nujni sestavni del odločitve o dedovanju tega dela zapustničinega premoženja oziroma kdo so dediči tega premoženja. Glede tega vprašanja se ne odloča s posebnim sklepom, ker je odveč in stranke tudi nimajo pravnega interesa (ga tudi niso predlagale).
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - nemožnost vrnitve v naravi
V postopku denacionalizacije je potrebno ugotoviti obseg podržavljenega premoženja in v premoženju katere pravne osebe je podržavljeno premoženje. Slovenski odškodninski sklad je zavezanec za plačilo odškodnin v obveznicah, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Splošne družbene razmere so splošno znano dejstvo, ki skupaj z drugimi dokazi lahko utemeljuje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti.
Kljub več verižnim krivicam lahko upravičenec za denacionalizacijo zahteva neposredno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden so bile te krivice storjene.
ZOR člen 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219. Zden člen 72, 72/2, 72, 72/2.
odškodnina za neuporabo denacionalizacijskega premoženja
Pravna podlaga tožničinega zahtevka je v določbi 2. odstavka 72. člena ZDen, tam omenjena odškodnina pa ni odškodnina v smislu ZOR (154. do 209., 269. člen), ampak nadomestilo za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi z denacionalizacijskim premoženjem sam gospodaril. To premoženje v konkretnem primeru, po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, predstavljajo trije poslovni prostori, ki so se za ta namen tudi uporabljali. Zato je sodišče pravilno ravnalo, ko je za izhodišče ugotavljanja izgubljene koristi izhajalo iz najemnine, zmanjšane za stroške in javne dajatve, obračunane po cenah na dan sojenja.
Pravilno je sodišče prve stopnje izhajalo iz tržne najemnine, le-ta pa že sama po sebi upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na njeno višino (kraj, lokacijo, ponudbo in povpraševanje, ipd.).
denacionalizacija - stanovanjsko pravo - lastninjenje
VSL42061
SZ člen 112, 117. ZDen člen 41, 88, 41, 88. ZLPP člen 1, 4, 11, 17, 1, 4, 11, 17.
denacionalizacija stanovanja - denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba - nedopustnost razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodaja stanovanja - ničnost
Po ZLPP pomeni lastninsko preoblikovanje podjetja spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja (1. in 17. čl. ZLPP). Nepremičnine (v konkretnem primeru stanovanja), navedene v otvoritveni bilanci (s katero se po določilu 4. čl. ZLPP le ugotovi družbeni kapital), ne postanejo last gospodarskih družb v procesu lastninskega preoblikovanja. Z začasnimi odredbami po ZLPP (II. poglavje) se varujejo zahtevki denacionalizacijskih upravičencev za vračanje premoženja v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij do teh podjetij, ki se preoblikujejo po ZLPP, ne pa tudi druge pravice upravičencev do vrnitve premoženja (9. čl. ZLPP). Tudi 41. čl. ZDen se nanaša na vračanje podjetij in kapitala, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožnik namreč zahteva vrnitev dveh stanovanj. Za vračanje takega premoženja pa določila ZLPP ne pridejo v poštev in torej tudi ne določila o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Lastninjenje stanovanj ureja SZ. Pravne osebe (podjetja ne glede na to, kdaj so se lastninsko preoblikovala) so po določilu 112. čl. SZ pridobile lastninsko pravico na stanovanjih z dnem uveljavitve SZ. SZ pa nadalje ureja tudi privatizacijo stanovanj, saj so pravne osebe, ki so z uveljavitvijo SZ postale lastnice družbenih stanovanj, ta dolžna prodati dotedanjim imetnikom stanovanjske pravice. Vendar pa to pravilo ne velja brez izjeme - v 117. čl. splošno predpisano obveznost namreč omejuje že sam SZ (125. čl. SZ), poleg tega pa tudi ZDen (88. čl.) in nekateri drugi zakoni (kot npr. Zakon o zadrugah). 88. čl. ZDen v razmerju do 117. čl. SZ določa nedopustnost predmeta prodaje. Vložena zahteva za denacionalizacijo spornih stanovanj in še nedokončan postopek pred upravnim organom sta torej ovira za prodajo stanovanja, za kršitev katere zakon predvideva ničnostno sankcijo.
V postopku za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo odvzeto z odločbo upravnega organa, sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za vrnitev tega premoženja.
Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, če je prišlo do prenehanja najema po njegovi krivdi, zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bila stvar vrnjena in ki je zato vstopil na mesto najemodajalca.
ZPP (1977) člen 113, 113/7, 113, 113/7. ZDen člen 64.
pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena v roku iz 64. čl. ZDen pri nepristojnem upravnem organu, na pristojno sodišče pa je prispela (je bila odstopljena) po tem roku, se šteje za pravočasno.
denacionalizacija - civilno procesno pravo - nepravdno pravo
VSL41416
ZUP člen 66, 66/4, 66, 66/4. ZPP (1977) člen 16, 16/2, 113, 113/7, 16, 16/2, 113, 113/7. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 5, 56, 56/2, 64, 64/1, 5, 56, 56/2, 64, 64/1.
zahteva za denacionalizacijo - rok - pravočasnost - vloga pri nepristojnem organu
64. čl. ZDen ureja le vprašanje roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo, ne pa tudi vprašanja njene pravočasnosti.
Pravočasnost vlog, o katerih je pristojno odločati sodišče, vezanih na rok, ureja ZPP v 113. čl., ki v 7. odst. obravnava le pravočasnost vlog, izročenih ali poslanih nepristojnemu sodišču. Okoliščina, da je bila vloga pravočasno vložena pri nepristojnemu upravnemu organu, torej ne more biti upoštevna in je zato vloga, ki jo je stranka vložila pri nepristojnem upravnem organu pravočasno, na sodišče pa je prispela po izteku roka, na katerega je vezana, prepozna.
Namen posebnega varstva zaščitenih kmetij na področju dedovanja je predvsem v tem, da se zagotovi obstoj kmetij in prepreči njihova drobitev. V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je tako potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oz.
kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljanju) določena kot zaščitena kmetija z odlokom Občinske skupščine oz. po letu 1986 z odločbo pristojnega upravnega organa, razen v primeru, če vrnjeno premoženje presega 100 ha primerljive kmetijske površine.
ZSOS člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZDEN člen 5, 42, 42/1, 67, 67/3, 5, 42, 42/1, 67, 67/3.
vrnitev podržavljenega premoženja - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - rok za izvršitev odločbe
Kadar sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe (izročitev obveznic prevzemniku obveznic), katerega razpon je določen v 3. odst. 6. čl.
dedovanje po končanem denacionalizacijskem postopku - krog dedičev
Določba 78. člena ZDEN v krog dedičev denacionaliziranega premoženja uvršča najmanj tiste potencialne dediče, ki so bili živi vsaj še ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Postopek za denacionalizacijo se začne v skladu z določbo 1. odstavka 61. člena ZDEN z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo in je zato tudi odškodnino iz 2. odst. 72. člena ZDEN, ki je posledica v korist upravičenca končanega denacionalizacijskega postopka o vrnitvi poslovnih prostorov, mogoče zahtevati za čas od pričetka navedenega postopka dalje in torej ne že od uveljavitve ZDEN dalje.
Prav ima pritožba tožene stranke v delu, ko očita neupoštevanje odbitka davčnih obveznosti od izračunane bruto najemnine, kot podlage za izračun vtoževane odškodnine. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov, da je podlaga za izračun odškodnine povprečna vrednost tržnih najemnin po podatkih podjetij za promet z nepremičninami, saj pomeni odškodnina iz 2. odstavka 72. člena ZDEN povračilo zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja in je tako kot podlago za izračun potrebno upoštevati vsaj utemeljeno pričakovano povprečno tržno najemnino, ki bi jo tožeča stranka nedvomno dejansko lahko prejemala, če bi v spornem obdobju že lahko upravljala s prostori.
Skrbnik denacionaliziranega premoženja je procesno legitimiran, da v svojem imenu sodno uveljavlja tujo materialno pravico, to je pravico oseb, ki bodo v sklepu o dedovanju ugotovljene kot dediči denacionaliziranega premoženja. Ni torej stranka v pravdi na podlagi lastne pravice ali lastnega interesa, ampak zato, ker je varovanje tujih pravic sestavni del njegove uradne dolžnosti.
ZD člen 8, 12, 104, 8, 12, 104. ZDen člen 66, 74, 76, 66, 74, 76.
prehod zapuščine na dediče - razpolaganje z dediščino
Dedičevo upravičenje glede dediščine je vezano na čas življenja dediča in ni v pravnem prometu. Zato ne more biti predmet niti pogodbenega, niti oporočnega razpolaganja.
Oporočni dediči torej ne morejo uveljavljati, da imajo pravico do zapuščine, saj nimajo vstopne pravice, po kateri bi vstopili v položaj dediča po A.M. starejšemu. Nadalje pa se tudi ne morejo sklicevati na oporoko, v kateri je A.M. starejši razpolagal s pričakovano dediščino, saj je po 104. členu ZD pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino, neveljavna.
denacionalizacija - prodajna pogodba - sila, grožnja ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Če so pred sklepanjem konkretnih pravnih poslov prodajalcem oblastne strukture (tudi predstavniki zadrug) grozile s siceršnjo arondacijo, če ne bodo prodali zemljišč, je podana grožnja po čl. 5 ZDEN.