Grožnja z odvzemom zemljišč z izdajo odločbe o arondaciji brez zagotovitve nadomestnih zemljišč pomeni protipravno grožnjo v smislu Zakona o denacionalizaciji. Sklenitev pogodbe v izogib takšnemu odvzemu ni izraz proste volje.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43182
ZPPSL člen 36, 36.
stečaj - zahtevek
Denacionalizacijski upravičenec, ki ima svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo in zavezanec kasneje pride v stečaj ima poseben status v stečaju in stvari zavezanca z začasno odredbo ne pridejo v stečajno maso.
Dedovanje po umrlem se v postopku denacionalizacije uvede z dnem pravnmočnosti odločbe o denacionalizaciji. Vpis v zemljiško knjigo ni pogoj, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo.
Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.
Če v predlogu za denacionalizacijo predlagatelji ne označijo nepremičnin, katerih vrnitev v last in posest zahtevajo, z veljavnimi zemljiškokatastrskimi podatki, gre za takšno formalno pomanjkljivost predloga, da se lahko v primeru, ko niti na poziv sodišča tega ne dopolnijo, predlog za denacionalizacijo zavrže.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost
Prepoved razpolaganja iz 1. odstavka 88. člena ZDen velja 30 dni po preteku roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo (3. odstavek 88. člena ZDen), za slednje torej prepoved velja do konca postopka denacionalizacije.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.
ZUSS člen 61, 61. ZPP člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZDEN člen 5, 56, 5, 56.
spor o pristojnosti
Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, po določbi 2. odst. 61. čl. Zakona o ustavnem sodišču lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
ZIKS člen 145b, 145b. ZDen člen 44, 44/7, 44, 44/7. ZIOOZP člen 3, 3/1, 3/5, 3, 3/1, 3/5. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 3, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 3, 11, 12, 13, 14, 15, 16.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina
Določba sedmega odstavka 44. člena ZDen se ne uporablja za odškodnino zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in obveznice Republike Slovenije. Za vprašanja odškodnine določene na podlagi ZIKS se namreč le smiselno uporabljajo določbe III. poglavja ZDen, za vprašanje obrestovanja določene odškodnine pa veljata Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99) in Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 84/99).
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
Če predlog za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in dokazil iz 62. člena ZDen, sodišče predlagatelja pozove, da ga v določenem roku popravi in dopolni. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje predlog za umaknjen.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
Vrnitve premoženja, ki je bilo zaplenjeno v okviru kriminalnega početja, ni mogoče zahtevati na podlagi 5. čl. ZDen, saj ne gre za pravni posel, sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali zvijače.
denacionalizacija - status zemljišča - stavbno zemljišče
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v pravilniku ali v nacionalizacijskem predpisu ni bila predvidena, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč.