denacionalizacija - napake volje - prodaja nepremičnine - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - plačilo davčnega dolga
Samo dejstvo, da je bil v teku izvršilni postopek zaradi izterjave zapadlega davčnega dolga, ne izključuje obstoja sile, grožnje ali zvijače državnega organa. Vendar pa mora predlagatelj v vsakem primeru dokazati, da je bil ob sklepanju konkretnega pravnega posla izpolnjen kateri od zgoraj naštetih pogojev iz 5. člena ZDen.
Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.
Možnost uveljavljati odškodninski zahtevek iz drugega odst. 72. člena ZDen pridobi denacionalizacijski upravičenec z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, saj so upravičenci do te odškodnine le tisti, ki so s svojo zahtevo za denacionalizacijo uspeli. Zato lahko zastaralni roki tečejo šele od tega trenutka dalje (od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji).
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL48643
URS člen 125, 156, 160. ZDen člen 88.
prodajna pogodba - ničnost - ZDen - skladnost zakona z ustavo
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, ki je pristojno za samo odločanje v skladnosti zakonov z ustavo.
V zvezi s pritožbenimi trditvami o neizkazani konkretni prisili nad zastopnikom predlagatelja oziroma Župne cerkve Sv. M. v T. pri sklepanju obeh spornih pogodb, ki bi jo bilo po prepričanju obeh pritožnikov potrebno dokazati za obstoj podlage predloga po 5. členu ZDEN, je treba pojasniti, da glede na namen ZDEN-a, ki je v popravi krivic, storjenih s strani takratnih državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, njihovih ravnanj naravnanih k sklenitvi pravnega posla, ni mogoče presojati le v okviru obligacijskih pravil ODZ-ja oziroma ZOR-a o sili, grožnji in zvijači pri sklenitvi pogodbe, temveč je potrebno, tako kot poudarja prvostopno sodišče, v vsakem primeru opraviti analizo, kaj je ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti v okviru takratnih družbenih razmer pomenilo in kakšen vpliv je imelo na voljo upravičenca.
ZPSPP člen 31, 35b, 31, 35b. ZOR člen 591, 591. ZDEN člen 24, 24/1, 24, 24/1.
najemnina - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
Dogovor o znižanju najemnine zaradi vlaganj najemnika v kakovostno izboljšanje poslovnih prostorov zavezuje tudi novega najemodajalca, ki je stopil v pravice in obveznosti prejšnjega na podlagi z odločbo o denacionalizaciji mu v last vrnjene nepremičnine - poslovnega prostora.
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
nepravdno pravo - civilno procesno pravo - denacionalizacija
VSL45163
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
odškodnina
Med upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in nepravdnim postopkom zaradi določitve odškodnine za premoženje, zaplenjeno na podlagi pravnomočno razveljavljene kazenske sodbe, ni litispendence. Da predlagatelj ne more doseči dvakratnega poplačila je stvar utemeljenosti in ne dopustnosti predloga.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL45812
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-1, 163, 210, 210/1, 210/2-1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2, 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2.
oporoka - napotitev na pravdo
Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.
vrnitev podržavljenega premoženja - rok za izvršitev odločbe - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada
Ko sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe, to je za izročitev obveznic prevzemniku obveznic.
Denacionalizacijski upravičenec ne more uspeti v postopku po 5. členu ZDen, če so trditve o grožnji, sili oziroma zvijači povsem nekonkretizirane in brez dokazne podlage. Če jih v pritožbi konkretizira in ponudi dokaze, pa mora za te pritožbene navedbe izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, saj jih sicer pritožbeno sodišče ne upošteva.
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.
Dolžnost vrnitve premoženja po ZDen se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno potencialnemu upravičencu za denacionalizacijo na enega od načinov, navedenih v členih 1 do 8 ZDen. Zato je za oceno, ali je z določenim premoženjem prepovedano razpolaganje po 88. členu ZDen, potrebno ugotoviti, ali obstaja potencialni upravičenec do denacionalizacije in način podržavljenega premoženja.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43182
ZPPSL člen 36, 36.
stečaj - zahtevek
Denacionalizacijski upravičenec, ki ima svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo in zavezanec kasneje pride v stečaj ima poseben status v stečaju in stvari zavezanca z začasno odredbo ne pridejo v stečajno maso.
Grožnja z odvzemom zemljišč z izdajo odločbe o arondaciji brez zagotovitve nadomestnih zemljišč pomeni protipravno grožnjo v smislu Zakona o denacionalizaciji. Sklenitev pogodbe v izogib takšnemu odvzemu ni izraz proste volje.
Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
Dedovanje po umrlem se v postopku denacionalizacije uvede z dnem pravnmočnosti odločbe o denacionalizaciji. Vpis v zemljiško knjigo ni pogoj, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo.
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.