denacionalizacijski upravičenec - grožnja in sila - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
1. Sklenjen je bil pravni posel, na podlagi katerega sta obe stranki tega posla prevzeli določene obveznosti in pridobili določene pravice (t.j. na eni strani prepustitev lastninske pravice na nepremičninah občini in na drugi strani pridobitev pravice do preživnine od 1.11.1964 dalje). Nenazadnje pa se je takšen posel tudi izvršil. Časovne omejitve, ki izhajajo iz 3. in 4. čl. ZDen, veljajo tudi za 5. čl. Pogodba je bila sklenjena na podlagi Odloka o ustanovitvi občinskega sklada za socialno varstvo v občini Tržič, ta pa ima podlago v Zakonu o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov. Odlok je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963 in Ustave RS iz istega leta ter v skladu z njima. Zakon o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov pa je bil sicer izdan pred uveljavitvijo obeh ustav, vendar pa je urejal le pooblastilo občinam, da s svojimi odloki uredijo trajno financiranje svojih potreb, ni pa bilo v tem zakonu nobenega pooblastila za prisilno podržavljanje nepremičnin. Zaradi tega ni imel nobenega vpliva na prenos nepremičnin v družbeno lastnino na način, za kakršnega se je odločila pok. X. 2. Izvedeni dokazi kažejo na od oblastnih organov in predstavnikov neodvisno voljo pok. X za sklenitev pogodbe. Zgolj politični pritisk, ki se kaže v vsebini splošnega tedanjega političnega ozračja (težnja po krepitvi zadrug in pridobivanja nepremičnin v družbeno lastnino oziroma nenaklonjenost zasebni lastnini), ne pogojuje situacije iz 5. čl. ZDen. Za utemeljenost zahtevka po tem določilu bi bila upoštevna le ugotovitev, da je obstajalo konkretno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na ravanje X in njeno prepustitev nepremičnin v družbeno lastnino in protipravno vplivalo na njeno odločitev, da je to storila.
ZOR člen 436, 436/1, 436, 436/1. ZSOS člen 2, 2. ZDen člen 73, 73/1, 73, 73/1.
cesija terjatve - upravičenec
Če je zavezanec iz 73. čl. ZDen svojo terjatev do Slovenskega odškodninskega sklada cediral, cesionar lahko stopi na njegovo mesto in uveljavlja odškodnino kot upravičenec po ZDen.
ZDen člen 74, 78, 78/2, 74, 78, 78/2. ZDKG člen 7, 7.
denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Z razveljavitvijo 2. odst. 74. člena Zden je dana možnost, da se vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na razveljavljeno določbo se za dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, uporablja ZDKG, če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.
Zavezanec za odškodnino ( za sklenjena kmetijska ali gozdna zemljišča) v priznanicah bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če bi šla predlagatelju vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, vendar vrnitve v naravi ne bi zahteval.
ZOR člen 403, 403. ZIKS člen 145a, 145a. ZDEN člen 42, 42.
odškodnina - izbirna pravica - upravičenec
Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing.J.B. izhaja, da znaša neizpodbijana odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavezanec za plačilo odškodnine je Republika Slovenija, ki je dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZOR pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine.
denacionalizacija - napake volje - prodaja nepremičnine - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - plačilo davčnega dolga
Samo dejstvo, da je bil v teku izvršilni postopek zaradi izterjave zapadlega davčnega dolga, ne izključuje obstoja sile, grožnje ali zvijače državnega organa. Vendar pa mora predlagatelj v vsakem primeru dokazati, da je bil ob sklepanju konkretnega pravnega posla izpolnjen kateri od zgoraj naštetih pogojev iz 5. člena ZDen.
Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.
Možnost uveljavljati odškodninski zahtevek iz drugega odst. 72. člena ZDen pridobi denacionalizacijski upravičenec z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, saj so upravičenci do te odškodnine le tisti, ki so s svojo zahtevo za denacionalizacijo uspeli. Zato lahko zastaralni roki tečejo šele od tega trenutka dalje (od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji).
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL48643
URS člen 125, 156, 160. ZDen člen 88.
prodajna pogodba - ničnost - ZDen - skladnost zakona z ustavo
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, ki je pristojno za samo odločanje v skladnosti zakonov z ustavo.
ZPSPP člen 31, 35b, 31, 35b. ZOR člen 591, 591. ZDEN člen 24, 24/1, 24, 24/1.
najemnina - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
Dogovor o znižanju najemnine zaradi vlaganj najemnika v kakovostno izboljšanje poslovnih prostorov zavezuje tudi novega najemodajalca, ki je stopil v pravice in obveznosti prejšnjega na podlagi z odločbo o denacionalizaciji mu v last vrnjene nepremičnine - poslovnega prostora.
V zvezi s pritožbenimi trditvami o neizkazani konkretni prisili nad zastopnikom predlagatelja oziroma Župne cerkve Sv. M. v T. pri sklepanju obeh spornih pogodb, ki bi jo bilo po prepričanju obeh pritožnikov potrebno dokazati za obstoj podlage predloga po 5. členu ZDEN, je treba pojasniti, da glede na namen ZDEN-a, ki je v popravi krivic, storjenih s strani takratnih državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, njihovih ravnanj naravnanih k sklenitvi pravnega posla, ni mogoče presojati le v okviru obligacijskih pravil ODZ-ja oziroma ZOR-a o sili, grožnji in zvijači pri sklenitvi pogodbe, temveč je potrebno, tako kot poudarja prvostopno sodišče, v vsakem primeru opraviti analizo, kaj je ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti v okviru takratnih družbenih razmer pomenilo in kakšen vpliv je imelo na voljo upravičenca.
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
nepravdno pravo - civilno procesno pravo - denacionalizacija
VSL45163
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
odškodnina
Med upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in nepravdnim postopkom zaradi določitve odškodnine za premoženje, zaplenjeno na podlagi pravnomočno razveljavljene kazenske sodbe, ni litispendence. Da predlagatelj ne more doseči dvakratnega poplačila je stvar utemeljenosti in ne dopustnosti predloga.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL45812
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-1, 163, 210, 210/1, 210/2-1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2, 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2.
oporoka - napotitev na pravdo
Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.
vrnitev podržavljenega premoženja - rok za izvršitev odločbe - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada
Ko sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe, to je za izročitev obveznic prevzemniku obveznic.
Denacionalizacijski upravičenec ne more uspeti v postopku po 5. členu ZDen, če so trditve o grožnji, sili oziroma zvijači povsem nekonkretizirane in brez dokazne podlage. Če jih v pritožbi konkretizira in ponudi dokaze, pa mora za te pritožbene navedbe izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, saj jih sicer pritožbeno sodišče ne upošteva.
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.
Dolžnost vrnitve premoženja po ZDen se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno potencialnemu upravičencu za denacionalizacijo na enega od načinov, navedenih v členih 1 do 8 ZDen. Zato je za oceno, ali je z določenim premoženjem prepovedano razpolaganje po 88. členu ZDen, potrebno ugotoviti, ali obstaja potencialni upravičenec do denacionalizacije in način podržavljenega premoženja.