Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.
ZSOS člen 9, 11/1, 11/1-1, 11/2, 9, 11/1, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
vračilo - upravičenec
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
vračilo - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Določilo iz 1. odstavka 89. člena ZDEN, ki predstavlja izjemo od ureditve iz 4. odstavka 16. člena ZDEN, se nanaša samo na primere, kadar je premoženje prešlo v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov iz družbene lastnine. Pri tem je odločilen status pravne osebe v času uveljavitve ZDEN 7.12.1991.
ZPPSL člen 131, 149, 149/4. ZPPSL-A člen 36, 36/1, 36/2. ZLPP člen 11.
stečajni postopek - denacionalizacijski upravičenec - zavarovanje terjatve - začasna odredba - izločitev iz stečajne mase
Denacionalizacijski upravičenci imajo poseben status v stečajnem postopku. V primeru, da imajo zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se ta sredstva popišejo, izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Slovensko razvojno družbo. Ta jih mora uporabljati kot dober gospodar v primeru iz drugega odst. 13. čl. Zakona o postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso. Navedeni predpis je kogentne narave. Ta sredstva ne pripadajo stečajnemu dolžniku in je glede njih prepovedana prodaja premoženja.
odškodninski zahtevek - denacionalizacija - najemna pogodba - vrnitev stvari - najemno razmerje - višina najemnine
Odškodninske zahtevke zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, to je osnovnih prostorov, za čas od uveljavitve ZDen dalje, imajo denacionalizacijski upravičenci samo proti denacionalizacijskem zavezancem, ne pa proti tretjim, n. pr. najemnikom.
V krog dedičev denacionaliziranega premoženja po pokojnem upravičencu, kateremu je bilo premoženje vrnjeno, se presoja po trenutku, ko je odločba o denacionaliaciji postala pravnomočna.
ZDen člen 5, 72, 72/1, 5, 72, 72/1. Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja člen 3, 3.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Čeprav pogoj za uporabo 5. člena ZDen ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, pa je morala biti za uporabo omenjene določbe pri sklepanju pravnega posla podana grožnja, sila ali zvijača omenjenih oseb. Zatrjevanje, da so predlagateji direktorja podjetja šteli za predstavnika oblasti, mora biti konkretizirano, pri odločanju o predlogu za denacionalizacijo pa je treba ugotoviti, ali je omenjena oseba ravnala pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa oz. kot predstavnik oblasti ali pa le kot predstavnik podjetja.
Ker je izročevalec z izročilno pogodbo, ki jo je sklepal že po razlastitvi parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik pa je še vedno bil, le-to izročil svoji hčeri in to v izročilni pogodbi izrecno navedel s tem, ko jo je jasno citiral še predno mu je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ki tedaj tudi še ni bil v teku in je prevzemničin brat kot dedič tudi soglašal s takšno izročilno pogodbo, za dedovanje te nepremičnine ne pridejo v poštev določbe Zakona o dedovanju, ampak določba 3. odst. 80. člena ZDEN. Dedinja denacionalizirane parcele je zato prevzemnica po izročilni pogodbi, na podlagi 3. odst. 80. člena ZDEN.
Če sta predlagatelja v predlogu za denacionalizacijo navedla, na katero premoženje se nanaša, navedla pravni temelj podržavljenja, priložila listino o podržavljenju, zemljiškoknjižne podatke in utemeljila, v kateri obliki zahtevata vrnitev premoženja, je takšen predlog dovolj popolen, da lahko sodišče po njem postopa tudi, če ni priloženo potrdilo o državljanstvu upravičenca in pravnem nasledstvu.
Izostanek teh listin iz 2. odst. 62. člena ZDen presoja sodišče na podlagi pravil o dokaznem bremenu, ne more pa zaradi tega predloga zavreči.
Nastop pravnih posledic dedovanja je vezan na trenutek uvedbe dedovanja. Oseba, ki na ta dan ni več živa, zato ne more biti dedič (1. odst. 125. člena ZD). To velja tako za dedovanje na podlagi ZD, ki trenutek delacije veže na razpustnikovo smrt, kot za dedovanje v skladu s posebnimi določbami ZDen, ki ta tretnutek veže na nastop pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Okoliščin iz 5. člena ZDen ni mogoče presojati le po splošnih pravilih civilnega prava oz. v kritičnem času upoštevnega pravnega pravila paragrafa 870 ODZ, vsebinsko povzetega v odločbi sedaj veljavnega 60. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi glede na namen ZDen, ki je v odpravi krivic, je treba v vsakem primeru presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve za sklenitev pravnega posla in ugotoviti ali v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, takšne odločitve ne bi sprejel. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi razmere, ki so obstajale v času sklenitve konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi so okoliščine iz 5. člena ZDen podane, saj je oče predlagateljev sklenil darilno pogodbo zaradi groženj (psihičnih pritiskov) predstavnikov oblasti (občine in okraja) s prisilnim delom ter z likvidacijo.
denacionalizacija - vračilo v naravi - višina odškodnine - vštevanje kupnine
Če je zavezancev za vrnitev podržavljenega premoženja v denacionalizacijskem postopku več, se odškodnino, ki jo je upravičenec prejel za podržavljeno premoženje in se ta upošteva ob vračilu tega premoženja, upošteva pri vsakem od zavezancev v sorazmerju glede njegove obveznosti vračila podržavljenega premoženja.
Če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, če je obsojenec pokojni. Ko zahteva vrnitev premoženja le en izmed večih dedičev, se mu lahko vrne le toliko zaplenjenega premoženja, kot znaša njegov dedni delež po sklepu o dedovanju po obsojencu glede preostalega obsojenčevega premoženja.
Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Določba 81. člena ZDEN ne prepoveduje razlaga oporoke nasploh (takšna zahteva je tudi nemogoča), marveč prepoveduje zgolj ugotavljanje hipotetične volje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
ZPP člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 64, 64.
obnova postopka - nova dejstva
Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.