Določbe ZDen pomenijo specialen predpis, ki ureja odpravo krivic, ki se ne izvaja po pravilih civilnega prava. Razlaga določb ZDen omogoča ugotovitev, da pomeni denacionalizacija specifičen postopek, v katerem je zahteva za denacionalizacijo ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa, med upravni organ in sodišče. Ko je zadeva v celoti rešena pri upravnem organu, ki jo je obravnaval in rešil kot pristojni organ, sodišče kot drugi organ tako odločitev o eni zahtevi utemeljeno obravnava z analogijo pravnomočno odločene zadeve in z zavrženjem predloga odkloni njeno obravnavo.
vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest
Če sodišče ugotovi obstoj ovir za vrnitev nepremičnine iz 19. člena ZDen, uproaba določb 20. in naslednjih členov ZDen sploh ni več možna, saj so te namenjene le odložitvi (sicer možne) vrnitve nepremičnin v last in posest - najpozneje za čas do izteka rokov iz drugega odstavka 22. člena ZDen.
začasna odredba - zavarovanje - denacionalizacija - vrnitev v naravi
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
Ker je zapustnica (sicer dedinja po denacionalizacijskem upravičencu) umrla pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, lahko dediči po njej dedujejo denacionalizirano premoženje le na podlagi vstopne pravice.
Za odločanje o stroških v postopku denacionalizacije, ki se vodi pri okrajnem sodišču po pravilih nepravdnega postopka, se uporabljajo določbe 35. člena ZNP. Če obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, se takšen postopek vodi v interesu obeh udeležencev, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
ZDen člen 5, 27, 27/1, 5, 27, 27/1. ZSKZ člen 14, 14/1, 20, 20/1, 14, 14/1, 20, 20/1.
pravni posel - kupna pogodba - aneks - grožnja in sila
Pooblaščenec pri sklepanju pogodb daje izjavo kot izraz svoje volje, ki nadomešča voljo zastopanega. Zato je odločilno ugotovljanje grožnje, sile ali zvijače držanega organa ali predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla v razmerju do pooblaščenca.
Sporne nepremičnine, glede katerih po določbah Zakona o denacionalizaciji (ZDen)obstaja dolžnost vrnitve, so po določbi 1. odstavka 88. člena ZDen izven pravnega prometa. Z njimi namreč po citirani določbi ni dopustno nobeno razpolaganje; poleg tega pa je na podlagi določb Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, dolžniku z njimi prepovedano razpolagati (12. in 13. člen ZLPP). Zaradi tega gre, kot je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, za neprimerno sredstvo zavarovanja upnikove denarne terjatve, ker niso podani elementi za predlagano vrsto začasne odredbe, določeni v 2. točki 1. odstavka 271. člena ZIZ.
Odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je primarno pravilna že iz razloga, ker iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila pogodba o prodaji z dne 15.6.1989 špekulativen oziroma fiktiven pravni posel, zato uveljavlja njegovo razveljavitev. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o denacionaliaciji (Ur.l. RS š. 27/91 - 66/2000, v nadaljevanju ZDEN) je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za nacionalizacijo lastnik tega premoženja, če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov. ZDEN ni določil, da je treba špekulativen oziroma fiktiven pravni posel in akt razveljaviti. V izrek odločbe je treba vnesti le, kdo je v konkretnem primeru denacionalizacijski zavezanec in do kakšne oblike vračanja je upravičen denacionalizacijski upravičenec. Ker zatrjevane okoliščine iz 1. odstavka 89. člena ZDEN ne utemeljujejo neveljavnosti pogodbe o prodaji z dne 15.6.1989, tožeča stranka pa kakšne druge dejanske podlage izpodbojne tožbe ni zatrjevala, je njena tožba nesklepčna. Ne vzdrži tudi trditev, da sta toženi stranki s sklenitvijo pogodbe z dne 15.6.1989 izigrali določbe ZDEN, s čimer so bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. Če sta bili toženi stranki seznanjeni z možnostjo, da bodo upravičenci zahtevali vrnitev nepremičnega premoženja v naravi, nato pa vendarle skleniti pravni posel, tega v času pred uveljavitvijo ZDEN (pričetek veljavnosti 7.12.1991) nikakor ni mogoče šteti za špekulativno ravnanje. V 1. odstavku 89. člena sicer res ni nobene časovne omejitve, vendar pa bi o špekulativnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen pred 7.12.1991, lahko govorili le v primeru, če bi bil ta sklenjen z nedopustnim nagibom, to je z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali denacionalizaciji, zlasti pa še vrnitvi v naravi. Tožeča stranka takšnega nedopustnega nagiba ni dokazala.
najemna pogodba - poslovni prostor - denacionalizacija
Po določbah ZDen in ZPSPP velja omejitev višine najemnine, dokler najemodajalec najemniku ne povrne vlaganj, s katerimi se je povečala vrednost poslovnega prostora.
ZD člen 14, 15, 14, 15. ZDEN člen 74, 74/2, 78, 78/1, 74, 74/2, 78, 78/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja
Dedovanje po umrlem se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. V kolikor zapustničin mož ni imel potomcev njegovo premoženje na podlagi vstopne pravice dedujejo starši, oziroma v primeru njihove smrti bratje in sestre in njihovi potomci.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel - pogodba namesto razlastitve - grožnja in sila - časovna omejitev
Predpostavka za vračanje premoženja po 5. členu ZDen je poleg pogodbe, sklenjene zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti, tudi sklenitev pogodbe v časovnih mejah, ki jih določata 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti tam zajetih predpisov.
Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.
ZSOS člen 9, 11/1, 11/1-1, 11/2, 9, 11/1, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
vračilo - upravičenec
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
vračilo - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Določilo iz 1. odstavka 89. člena ZDEN, ki predstavlja izjemo od ureditve iz 4. odstavka 16. člena ZDEN, se nanaša samo na primere, kadar je premoženje prešlo v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov iz družbene lastnine. Pri tem je odločilen status pravne osebe v času uveljavitve ZDEN 7.12.1991.
ZPPSL člen 131, 149, 149/4. ZPPSL-A člen 36, 36/1, 36/2. ZLPP člen 11.
stečajni postopek - denacionalizacijski upravičenec - zavarovanje terjatve - začasna odredba - izločitev iz stečajne mase
Denacionalizacijski upravičenci imajo poseben status v stečajnem postopku. V primeru, da imajo zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se ta sredstva popišejo, izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Slovensko razvojno družbo. Ta jih mora uporabljati kot dober gospodar v primeru iz drugega odst. 13. čl. Zakona o postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso. Navedeni predpis je kogentne narave. Ta sredstva ne pripadajo stečajnemu dolžniku in je glede njih prepovedana prodaja premoženja.
odškodninski zahtevek - denacionalizacija - najemna pogodba - vrnitev stvari - najemno razmerje - višina najemnine
Odškodninske zahtevke zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, to je osnovnih prostorov, za čas od uveljavitve ZDen dalje, imajo denacionalizacijski upravičenci samo proti denacionalizacijskem zavezancem, ne pa proti tretjim, n. pr. najemnikom.
V krog dedičev denacionaliziranega premoženja po pokojnem upravičencu, kateremu je bilo premoženje vrnjeno, se presoja po trenutku, ko je odločba o denacionaliaciji postala pravnomočna.