Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali ni bilo prejšnji lastnici zemljišče odvzeto iz posesti tudi brez omenjenih odločb. Sodišče prve stopnje ni ocenilo, kaj pomeni izplačilo odškodnine za navedeno površino odvzetih parcel, saj pritožba opozarja, da se je moral upravni organ pri odmeri in določitvi odškodnine med drugim prepričati, če so za izplačilo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, saj je bil pogoj za izplačilo odškodnine odvzem zemljišča iz posesti.
ZNP člen 35, 35/1, 104, 35, 35/1, 104. ZDen člen 56, 56/1, 71, 72, 72/2, 56, 56/1, 71, 72, 72/2.
stroški postopka
Denacionalizacijski postopek je po svojih značilnostih in po svoji naravi najbližje razlastitvenemu postopku kot vrsti nepravdnega postopka, kar v zvezi s stroškovno odločitvijo terja smiselno uporabo 104. člena ZNP.
denacionalizacija - vzajemnost - upravičenec - tuj državljan
Pravni posel iz čl. 5 ZDen je lahko temelj za denacionalizacijo, če je bil sklenjen v času veljavnosti predpisov iz čl. 3 in 4 ZDen.
Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča se je uporabljal do 24.8.1973, zato so upoštevni vsi pravni posli sklenjeni do tega datuma.
Če je fizična oseba v času podržavljenja bila jugoslovanski državljan, v času smrti pa tuj državljan, je upravičenec samo v primeru, če tuja država slovenskim državljanom priznava pravice iz denacionalizacije.
Vzajemnost je lahko dogovorjena tudi v meddržavnem sporazumu.
Za pravilno uporabo 73. člena ZDen je bistveno, ali je bila nepremičnina pridobljena odplačno, kar pomeni, da je pridobitelj v zameno dal nasprotno izpolnitev.
ZD člen 125, 125/1, 143, 143/1, 125, 125/1, 143, 143/1. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 78, 78/1, 78/2.
predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu upnikov za ločitev zapuščine, ker po zapustniku ni premoženja. V obravnavanem primeru je bilo premoženje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno zapustnikovi prednici - njegovi materi, ki je umrla 31.10.1967. Po njej je bil že opravljen zapuščinski postopek, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 30.5.1969. V njem je bilo med drugim ugotovljeno, da je zapustnica z oporoko z dne 27.11.1961 zapustila svojo terjatev do jugoslovanske države za nacionalizirano podjetje "x" svojemu sinu. Po 1. odstavku 125. člena ZD je dedič lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Dedovanje po denacionalizacijski upravičenki je bilo glede na specialno določilo 2. odstavka 78. člena ZDen uvedeno s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju z dne 30.5.1969, torej bi po njej dedoval tudi njen sin. Po 2. odstavku 78. člena ZDen pa preide zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Sin denacionalizacijske upravičenke je po navedbah pritožbe umrl, ko je bila že pravnomočna odločba o denacionalizaciji. Če pa je to res, je nanj kot dediča po denacionalizacijski upravičenki prešlo s to odločbo vrnjeno premoženje, kar pomeni tudi, da obstaja zapuščina po njem.
Če zapustnik s premoženjem, ki je bilo kasneje nacionalizirano, z oporoko razpolaga še pred nacionalizacijo, je takšna oporoka lahko podlaga za dedovanje sedaj denacionaliziranega premoženja, v kolikor kasneje ni bila preklicana ali spremenjena. Za razlago oporoke je odločilen tekst oporoke, ne pa morebitna hipotetična volja zapustnika.