ZOR člen 47, 47. ZDen člen 18, 25, 88, 18, 25, 88.
ničnost pogodbe - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - dogovor strank
Namen postopka denacionalizacije se lahko uresniči bodisi z odločbo v ustreznem postopku, po drugi strani pa tudi z dogovorom med zavezanci in upravičencem, ta pa ima lahko tudi obliko poravnave. Morebiten sporazum o odškodnini bi lahko izključil uporabo 88.čl. ZDen.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13, 196, 212, 13, 196, 212.
denacionalizacijski postopek - prepoved pravnega prometa z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve v naravi - ničnost kot sankcija za kršitev - namen ničnosti - dobra vera pogodbenikov - ovire za vrnitev v naravi - trditveno in dokazno breme - predhodno vprašanje - enotno sosporništvo
Določba 1. odst. 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen, torej možnost vrnitve. 2. odst. pa kot sankcijo za kršitev te prepovedi določa ničnost. Gre zato za pravno neučinkovit posel, sodna odločba, ki ničnost ugotavlja, je deklaratorna, in vprašanje skrbnosti oz. neskrbnosti skleniteljev pogodbe ni upoštevno. Namen ničnosti je namreč ta, da se omogoči upravičencem do denacionalizacije, da v skladu z določbami ZDen uveljavljajo svoje pravice do vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi. Dobra vera pogodbenikov zato glede na določbo 88. člena ZDen nima vpliva na presojo veljavnosti oz. neveljavnosti (ničnost) sklenjenega pravnega posla. 88. člen ZDen omogoča tožbo na ugotovitev ničnosti zgolj v primeru, če obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku - torej vrnitve v naravi. Na toženi stranki je v pravdnem postopku trditveno in dokazno breme, da gre lahko le za odškodninsko obliko denacionalizacije, ko seveda ničnosti ni mogoče uspešno uveljavljati.
dedovanje v tretjem dednem redu - dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o odtujitvi pričakovane dediščine
Zaradi določbe 74. člena ZDen mora zapuščinsko sodišče opraviti nov zapuščinski postopek, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ker gre upravičencu šele po odločbi o denacionalizaciji. Izhodišče novega postopka, ki se vodi za denacionalizirano premoženje glede tega, kdaj je prišlo do prehoda zapuščine na dediča, je določba 2. odst. 78. člena ZDen.
ZNP člen 37, 37. ZDen člen 5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/2, 12, 16, 16/3, 17, 11, 11/2, 12, 16, 16/3, 17.
odškodnina za neuporabo denacionalizacijskega premoženja - stavbno zemljišče
Za podržavljene nepremičnine, na katerih je stala stavba, vendar
je le zanjo bila plačana kupnina, je mogoče uveljavljati
odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
d.d. Ljubljana in sicer v obsegu fundusa in funkcionalnega
Ena izmed pokazateljev volje prodajalca je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Odgovor na vprašanje, ali je bila dogovorjena kupnina ustrezna, bi sodišču služil kot eden izmed pokazateljev, ali je bila volja predlagateljice glede odsvojitve nepremičnin svobodna ali ne.
oblika vrnitve - vrnitev večstanovanjske hiše - vrnitev v last in posest - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - najemnemu razmerju podobno razmerje
Določba prvega odstavka 29. člena ZDen se ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.
denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
Konkretnih okoliščin v zvezi s silo, grožnjo oz. zvijačo sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Zgolj dejstvo, da je bilo plačilo domske oskrbe oz. odpis davkov pogojevan z izročitvijo premoženja, pa še ne kaže na obstoj elementov iz 5. člena ZDen. Predpisi so dopuščali tedaj poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča, seveda pa le, če gre za svobodno voljo tudi davčnega zavezanca. Svobodna volja mora biti seveda podana tudi, ko gre za odločitev o prepustitvi premoženja v zameno za plačilo domske oskrbe. Ugotovitve, da svobodna volja ni bila podana, izpodbijani sklep ne vsebuje
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.
ZDen člen 5, 44, 5, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
status podržavljenega premoženja - določanje vrednosti - nezazidano stavbno zemljišče
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.
Na območju bivše cone B STO glede nacionalizacije nepremičnin tujih državljanov je bilo odločilno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakona in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, to pa je bilo na dan 8.10.1972.