oblika vrnitve - vrnitev večstanovanjske hiše - vrnitev v last in posest - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - najemnemu razmerju podobno razmerje
Določba prvega odstavka 29. člena ZDen se ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.
denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
Konkretnih okoliščin v zvezi s silo, grožnjo oz. zvijačo sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Zgolj dejstvo, da je bilo plačilo domske oskrbe oz. odpis davkov pogojevan z izročitvijo premoženja, pa še ne kaže na obstoj elementov iz 5. člena ZDen. Predpisi so dopuščali tedaj poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča, seveda pa le, če gre za svobodno voljo tudi davčnega zavezanca. Svobodna volja mora biti seveda podana tudi, ko gre za odločitev o prepustitvi premoženja v zameno za plačilo domske oskrbe. Ugotovitve, da svobodna volja ni bila podana, izpodbijani sklep ne vsebuje
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.
ZDen člen 5, 44, 5, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
status podržavljenega premoženja - določanje vrednosti - nezazidano stavbno zemljišče
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.
Na območju bivše cone B STO glede nacionalizacije nepremičnin tujih državljanov je bilo odločilno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakona in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, to pa je bilo na dan 8.10.1972.
ZDen člen 44, 62, 64, 44, 62, 64. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14, 11, 14.
zahteva za denacionalizacijo - vrednost nepremičnine
Čeprav v vlogi z dne 10.5.1993 sporne parcelne številke niso
zapisane, pa je po prepričanju pritožbenega sodišča predlagtelj v
pravočasni dopolnitvi s predložitivjo dokumentacije tudi glede
obravnavanih treh parcel v zadostni meri izkazal, da se njegov
predlog za denacionalizacijo nanaša tudi na navedene parcele. Če je
namen ZDen poprava krivic, ki so bile storjene z nacionalizacijo,
tedaj je tudi procesna pravila v zvezi z vložitvijo zahteve za
denacionalizacijo treba razlagati v skladu s tem namenom.
Vrednost premoženja je potrebno glede na določbo 1. odst. 44. člena ZDEN ugotavljati po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, v konkretnem primeru, ko je šlo za vrnitev v letu 1992, v času vrnitve.