odškodninski zahtevek zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - prisilna poravnava dolžnika - datum obračuna terjatve
Sodišče bi moralo vrednost terjatve obračunati na dan začetka postopka prisilne poravnave. ZPPSL v 62. členu določa, da se višina terjatve, ki je osnova za uporabo odstotka znižanega poplačila terjatev, obračuna na datum začetka prisilne poravnave. To določbo je treba upoštevati tudi pri terjatvah, ki se sicer pozneje ugotovijo, vendar nanje učinkuje prisilna poravnava (glej N. Plavšak, komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana1997, str. 175). Tožnik namreč ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je v postopku prisilne poravnave prišlo do drugačnega dogovora.
V konkretni zadevi odškodnina po 73. členu ZDen obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo.
Izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v stroškovnem delu ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nobenih razlogov na katerih bi temeljila sprejeta odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK02731
ZPP člen 13, 13. ZIKS-1 člen 145, 145a, 145č, 145, 145a, 145č.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - stvarna pristojnost - predhodno vprašanje
O predhodnem vprašanju, ali je šlo za kazenski postopek in ali je bila kazen zaplembe razveljavljena, je bilo torej že pravnomočno odločeno in to v postopku pred pristojnim organom. Pravdno sodišče zato ne more več samo reševati tega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 145. člena ZIKS in naslednjih, ki določajo sodno pristojnost v postopku vračanja zaplenjenega premoženja. Ugovor sodne pristojnosti je zato neutemeljen.
ZDen člen 71, 72, 72/1, 71, 72, 72/1. SPZ člen 3, 3/1, 15, 3, 3/1, 15.
denacionalizacija - odškodnina - odklonitev odškodnine - vrnitev premoženja v naravi - predmet stvarne pravice - parcela - stroški postopka
Pritožba predlagatelja utemeljeno opozarja, da so predmet stvarnih pravic lahko samo stvari, pri nepremičninah pa so to parcele, ne pa zemljiško knjižni vložki. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da pri presojanju, ali je bila odškodnina za podržavljeno premoženje upravičencu dana, ni bistveno, ali je upravičenec odškodnino prejel, ampak, ali je imel možnost v odločbi o razlastitvi določeno odškodnino realizirati. Prvostopno sodišče je v nasprotju s citiranimi razlogi odškodnino upoštevalo tako, da je ustrezno zmanjšalo solastniški delež na kompleksu kmetijskih zemljišč. Ker se v tem postopku premoženje vrača v naravi, z vzpostavitvijo solastniškega deleža, je obrazložitev v tem delu v nasprotju z izrekom. Po mnenju pritožbenega sodišča se odškodnina lahko upošteva na način, ki ga je uporabilo sodišče, vendar mora imeti predlagatelj možnost vračila odškodnine v denarju.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporočna razpolaganja, napravljena pred odločbo o denacionalizaciji – pravni učinki glede denacionaliziranega premoženja
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji imajo glede tega premoženja pravni učinek samo, če je to v oporoki navedeno, v nasprotnem primeru pa samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Ker v predmetnem postopku takšnega soglasja ni bilo, v oporoki pa tudi to premoženje ni navedeno, so denacionalizirano premoženje dedovali zapustnikovi zakoniti dediči.
Ker sodišče pri odločanju o dedovanju zaplenjenega premoženja ne more neposredno uporabiti določb Zden, ZIKS posebnih določb v zvezi z dedovanjem nima, bi moralo sodišče pri odločanju o dedovanju uporabiti določbe ZD, s tem pa tudi določbo prvega odstavka 221. člena, po kateri sodišče glede pozneje najdenega premoženja ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je dne 22.6.1994 sprejelo načelno pravno mnenje, da v primerih vračanja premoženja po ZIKS zapuščinsko sodišče ne more razdeliti zaplenjenega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odst. 221. čl. ZD), ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče. Kolikor dediči ne soglašajo s tem, da se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti na kakšni podlagi je bil sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja
ZD člen 18, 104, 104/1, 214, 214/3. ZDen člen 74, 74/1, 76, 78. ZOR člen 1090, 1092, 1092/1.
obstoj zapuščine kot temeljni pogoj za dedovanje – denacionalizirano premoženje – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – uvedba dedovanja – določitev kroga dedičev – neveljavnost pogodbe o odtujitvi pričakovane dediščine
1. Temeljni pogoj, da pride do dedovanja je, da obstaja zapuščina. Pri denacionaliziranem premoženju zapuščine pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ni, zato tudi zakon določa, da zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje je res uvedeno pred tem (s pravnomočnostjo prvega sklepa o dedovanju), vendar je uvedba dedovanja pomembna le za določitev kroga dedičev.
2. Po 104. členu ZD je neveljavna vsaka pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino.
podlaga za prenos premoženja v državno last - grožnja predstavnika oblasti - oblastno ravnanje - aktivna legitimacija
Kot razlog za uporabo 5.čl. ZDen je nedvomno šteti tudi zgolj grožnje z oblastnim ravnanjem, da bo v primeru upiranja lastniku odvzeto premoženje z razlastitvijo brez nadomestila.
Določba 1. odstavka 78. člena ZDen se glasi: "Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju." To pomeni, da je za presojo kroga dedičev in presojo njihove dedne sposobnosti odločilen trenutek pravnomočnosti sklepa o dedovanju in ta trenutek je v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja postavljen pred trenutek, ko obstaja zapuščina. Citirana določba ZDen obenem pomeni, da lahko v primerih, ko je denacionalizacijski upravičenec umrl pred pravnomočnostjo odločbe o dedovanju, njegovo podržavljeno premoženje dedujejo dediči dedičev; ali povedano drugače, premoženje, ki je bilo podržavljeno zapustniku, lahko podedujejo tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval in umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato je Ustavno sodišče v svoji odločbi Up-82/01 (Uradni list RS, št. 36/2002) zavzelo stališče, da je treba 1. odstavek 15. člena ZDen razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - tako njegovi dediči po ZD kot dediči njegovih dedičev, če so ti že mrtvi ali razglašeni za mrtve. Stališče, da dediči zapustnikovih dedičev ne morejo uveljavljati pravic iz denacionalizacije, je zato iz istih razlogov, kot je bila določba 20. člena ZDen-B, v neskladju z ustavo.
1. Po 7. členu Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (ZPPVS) so verske skupnosti pravne osebe civilnega prava.
2. Tožeča stranka je bila v upravnem postopku za vrnitev nacionaliziranega premoženja napotena, da sproži postopek za rešitev predhodnega vprašanja o veljavnosti kupoprodajne pogodbe in darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino. Uveljavljanje posledic ničnosti, kar naj bi bilo po mnenju druge in tretje tožene stranke pomanjkljivost tožbenega zahtevka tožeče stranke, se tičejo razmerja med strankami nične pogodbe in se tožeče stranke ne tičejo, zato za urejanje teh razmerij ne more imeti pravnega interesa in nima nobenega vpliva na nadaljevanje denacionalizacijskega postopka.
ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 5, 10, 20, 2, 5, 10, 20.
denacionalizacijski postopek - odškodnina - neuporaba nepremičnine
gre tožniku skladno sodni praksi za tak primer, vtoževana odškodnina le do pravnomočne odločitve o vrnitvi podržavljene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku in ne do izročitve v posest, kot je to materialnopravno zmotno presodilo prvo sodišče. To zato, ker lahko za tem med strankama nastanejo pravna razmerja, ki nimajo povezave z ZDen in zato s tem ni izključena uporaba Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR oziroma Obligacijskega zakonika - OZ o splošnih odškodninskih in obogatitvenih zahtevkih iz zakupnih razmerij.
Povsem pa je pritrditi pritožbi tožeče stranke, da gre tožniku vtoževana odškodnina za čas neuporabe predmetne nepremičnine že od uveljavitve ZDen, ne glede na čas vložitve zahtevka za denacionalizacijo, kot je tudi o tem vprašanju zavzela stališče sodna praksa,
začetek denacionalizacijskega postopka - nepopolna vloga - pravila o dokazovanju
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13, 196, 212, 13, 196, 212.
denacionalizacijski postopek - prepoved pravnega prometa z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve v naravi - ničnost kot sankcija za kršitev - namen ničnosti - dobra vera pogodbenikov - ovire za vrnitev v naravi - trditveno in dokazno breme - predhodno vprašanje - enotno sosporništvo
Določba 1. odst. 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen, torej možnost vrnitve. 2. odst. pa kot sankcijo za kršitev te prepovedi določa ničnost. Gre zato za pravno neučinkovit posel, sodna odločba, ki ničnost ugotavlja, je deklaratorna, in vprašanje skrbnosti oz. neskrbnosti skleniteljev pogodbe ni upoštevno. Namen ničnosti je namreč ta, da se omogoči upravičencem do denacionalizacije, da v skladu z določbami ZDen uveljavljajo svoje pravice do vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi. Dobra vera pogodbenikov zato glede na določbo 88. člena ZDen nima vpliva na presojo veljavnosti oz. neveljavnosti (ničnost) sklenjenega pravnega posla. 88. člen ZDen omogoča tožbo na ugotovitev ničnosti zgolj v primeru, če obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku - torej vrnitve v naravi. Na toženi stranki je v pravdnem postopku trditveno in dokazno breme, da gre lahko le za odškodninsko obliko denacionalizacije, ko seveda ničnosti ni mogoče uspešno uveljavljati.
ZOR člen 47, 47. ZDen člen 18, 25, 88, 18, 25, 88.
ničnost pogodbe - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - dogovor strank
Namen postopka denacionalizacije se lahko uresniči bodisi z odločbo v ustreznem postopku, po drugi strani pa tudi z dogovorom med zavezanci in upravičencem, ta pa ima lahko tudi obliko poravnave. Morebiten sporazum o odškodnini bi lahko izključil uporabo 88.čl. ZDen.
dedovanje v tretjem dednem redu - dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o odtujitvi pričakovane dediščine
Zaradi določbe 74. člena ZDen mora zapuščinsko sodišče opraviti nov zapuščinski postopek, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ker gre upravičencu šele po odločbi o denacionalizaciji. Izhodišče novega postopka, ki se vodi za denacionalizirano premoženje glede tega, kdaj je prišlo do prehoda zapuščine na dediča, je določba 2. odst. 78. člena ZDen.
ZNP člen 37, 37. ZDen člen 5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/2, 12, 16, 16/3, 17, 11, 11/2, 12, 16, 16/3, 17.
odškodnina za neuporabo denacionalizacijskega premoženja - stavbno zemljišče
Za podržavljene nepremičnine, na katerih je stala stavba, vendar
je le zanjo bila plačana kupnina, je mogoče uveljavljati
odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
d.d. Ljubljana in sicer v obsegu fundusa in funkcionalnega
Ena izmed pokazateljev volje prodajalca je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Odgovor na vprašanje, ali je bila dogovorjena kupnina ustrezna, bi sodišču služil kot eden izmed pokazateljev, ali je bila volja predlagateljice glede odsvojitve nepremičnin svobodna ali ne.