Dejstvo, da so bila denacionalizacijskemu upravičencu izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina za zaplenjeno premoženje, ne more biti podlaga za odločitev, da ni pogojev za uporabo določb ZDKG. Statusa zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ne dobijo le kmetije, katerih zemljišča tvorijo kompleks, ampak je bistvena količina in vrsta zemljišča (od 5 ha do 100 ha površin, ki ne smejo biti izključno gozdovi). Tudi nadomestna zemljišča prevzemniku kmetije zagotavljajo večjo rentabilnost in s tem boljši eksistenčni položaj. Zato ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo nepravično do ostalih dedičev, če bi le prevzemnik kmetije podedoval nadomestna zemljišča, saj je prav to namen ZDKG.
Pravdno sodišče ni pristojno odrejati vsebine odločitve, ki naj jo upravna enota sprejme v denacionalizacijskem postopku, za katerega je le-ta pristojna v skladu s 1. točko prvega odstavka 54. člena ZDen. Zato bi bilo potrebno drugi odstavek tožbe, da se namreč sodba predloži upravni enoti, ki naj v skladu z ZDen izda odločbo o denacionalizaciji, s katero bo toženka prejela nadomestno nepremičnino, v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZPP že med postopkom na prvi stopnji zavreči.
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj, potrebno za sklenitev sporazuma o nadomestni nepremičnini pa je civilnopravno vprašanje, od njegove razrešitve ima tožnica tudi pravno korist, zato je v tej smeri v skladu s prvim in drugim odstavkom 181. člena ZPP utemeljeno vložila ugotovitveno tožbo, o kateri je sodišče prve stopnje pristojno odločati.
ZNP člen 8, 8/1, 9, 10. ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-1, 19/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - denarni zahtevek - pravna narava denarnega zahtevka - ugotavljanje višine denarne odmene - dejanska korist zavezanca - domnevna korist upravičenca - plačilo dohodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - prekluzija z dokaznim predlogom - enak dokazni predlog nasprotne stranke
Zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, ne gre za zahtevke iz zakupnega razmerja in tudi ne za stvarnopravne zahtevke; gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oz. oškodovanje za izgubo tistega, tiste domnevne koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oz. upravljal, zato ni mogoče izhajati iz morebitne koristi, ki jo je s temi nepremičninami dosegel denacionalizacijski zavezanec.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
denacionalizacija - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSM0020578
ZOR člen 214, 214. ZDen člen 72, 72. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 362, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 362. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - neupravičena pridobitev - čista obogatitev in prikrajšanje - odškodnina - opozorila sodišča druge stopnje
Neupoštevanje napotil višjega sodišča, danih v predhodnem sklepu o razveljavitvi, glede na posledično nepravilnost odločitve že samo po sebi predstavlja procesno kršitev po prvem odstavku 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
V obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje je potrebno ugotoviti čisti obseg obogatitve na strani toženke in čisti obseg prikrajšanja na strani tožnikov, ki zahtevata ugotovitev vrednosti tržne najemnine stanovanj in poslovnih prostorov, ki bi tožnikoma šla v skladu z njunim solastniškim deležem ter stroškov upravljanja, vzdrževanja in davščin, ki bi jih morala tožnika plačati v primeru, če bi prostore oddajala v najem (najemodajalec mora namreč od prejete najemnine odvesti davke in torej ne prejme čiste vrednosti najemnine). Prikrajšanje tožnikov oziroma obogatitev toženke tudi v primeru, če bi toženka dejansko uporabljala vse prostore, ne bi bi bilo večje oziroma manjše od vrednosti tržne najemnine, zmanjšane za stroške upravljanja, vzdrževanja in za davščine iz prejete najemnine. Sodišče sicer ne odmerja davka, a ga je pri ugotavljanju čiste vrednosti prikrajšanja oziroma obogatitve dolžno upoštevati, saj je plačevanje davka zakonska obveznost vsakega najemodajalca.
ZNP člen 37, 37. ZIKS člen 145, 145a, 145, 145a. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50. OZ člen 364, 364. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu - vračanje v naravi - plačilo odškodnine - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pritožbena novota
Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Določba 81. člena ZDen se nanaša na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev.
Pri presoji, koliko veljajo oporočna razpolaganja dediča denacionalizacijskega upravičenca glede naknadno pridobljenega premoženja, je treba oporoko analizirati upoštevaje določbo 84. člena ZD, pa tudi upoštevaje posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo nesporno dejstvo, da je večina dedičev že dne 7. 1. 1999 in 25. 2. 1999 podala dedne izjave, s katerimi so odstopili svoje dedne deleže pritožniku, da so bile te izjave dane (samo) v zvezi s premoženjem, ki je bil tedaj predmet dedovanja, in sicer s sklepom o dedovanju z dne 15. 3. 2001 (po delni denacionalizacijski odločbi, ki je vračala določene nepremičnine v naravi), ne pa tudi v zvezi denacionaliziranim premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Dediči niso mogli izgubiti svojih pravic, ki jim gredo po samem zakonu, češ da so bili premalo skrbni. Svojo voljo so lahko oblikovali le glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v trenutku njihove izjave, to pa je bilo le delno vrnjeno premoženje. Usoda ostalega premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bila tedaj tudi še neznana, negotova. Če se njihova izjava izrecno ni nanašala tudi na to premoženje, ni podlage, da se jo tako razlaga.
ovire za vračanje v naravi - črna gradnja - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - exceptio illegalis
1.) Določba drugega odstavka 32. člena ZDen, po kateri nepremičnin, na katerih je bila po podržavljanju zgrajena stavba, ni mogoče vrniti v naravi, velja tudi v primeru, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja.
2.) Merila izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena Odloka ni mogoče uporabiti, če je pristojno ministrstvo ni usklajevalo z rastjo tržne cene.
ZZZDR člen 187, 190, 211, 187, 190, 211. ZOR člen 210, 754, 210, 754.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - dolžnost dati račun - pogodba o naročilu (nalog)
Razmerje dedičev denacionalizacijskega upravičenca in skrbnika denacionaliziranega premoženja po prenehanju skrbništva se presoja na podlagi pravil pogodbe o naročilu (nalogu).
pravica strank do udeležbe na naroku - pravica do izjave v postopku - dedovanje - dedovanje nepremičnin v naravi - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - zahtevek za izplačilo nujnega deleža v gotovini - namen ZPVAS
ZPVAS je potrebno uporabiti tudi v primeru, ko nobenemu od zakonitih dedičev ni mogoče v naravi vrniti premoženjskih pravic zaradi pravne nezmožnosti. Odločitev, da postane zapuščina last Republike Slovenije je zato zmotna.
Zden člen 19, 19/1-4, 32, 32/2, 88, 88/1. ZZK-1 člen 243.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – podržavljeno premoženje, ki je lahko predmet denacionalizacije – nedopustnost razpolaganja – ničnost nedopustnih razpolaganj
Po določbi 1. odst. 88. čl. ZDen je bilo z dnem uveljavitve tega zakona prepovedano zavezancem razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen. Sodišče se pri presoji, ali je razpolaganje z nepremičninami, ki so lahko predmet denacionalizacije, dopustno, omeji na ugotavljanje dejstva, ali gre za nepremičnino, ki je bila podržavljena in je lahko predmet denacionalizacijskega postopka.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Uporaba čl. 104 ZNP za situacije, ko predlagatelj umakne predlog za vrnitev odvzetega (podržavljenega) premoženja, ker na podlagi tekom postopka pridobljenih dokazov presodi, da s svojim zahtevkom v postopku ne bo uspel, ni primerna. V tem primeru je za odločitev o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca primerna uporaba določbe 5. odst. 35. čl. ZNP.
Pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v denacionalizacijskem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in tudi v tem trenutku se odloča kdo pride v poštev kot dedič. Sprožen upravni spor je ovira za pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji, zato v takem primeru še ni mogoče določiti kroga dedičev.
Če pokojni potomec zapustnika ni imel svojih potomcev in so po njem dedovali dediči drugega (II.) dednega reda, nastopi prirast tako, da njegov dedni delež pripade sodedičem v razmerju njihovih dednih deležev.
ZDen člen 16, 16/1, 72, 72/2. ZPPSL člen 116, 116.
odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja zoper stečajnega dolžnika
Terjatev tožeče stranke iz naslova odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen za čas do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko se lahko poplača samo sorazmerno skupaj s terjatvami ostalih stečajnih upnikov, saj v določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ni podlage, da bi se ta terjatev lahko poplačala v celoti; ni je mogoče šteti niti za strošek stečajnega postopka niti za katero od prednostnih terjatev iz 2. in 3. odst. 160. člena ZPPSL. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti, ali je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko to terjatev prijavila, nato pa še, kakšna je bila usoda te prijave oziroma terjatve.
Na pravkar predstavljeno stališče ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka upravičenje za uveljavljanje obeh zahtevkov (tudi tistega, ki se nanaša na čas pred začetkom stečaja) pridobila šele s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 99/2001-6 z dne 13.11.2002, torej po začetku
stečajnega postopka. Tožeča stranka bi namreč morala terjatev, ki se nanaša na čas pred začetkom stečaja, prijaviti kot pogojno (116. člen ZPPSL), in sicer kot terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem.
Drugače je s terjatvijo iz naslova odškodnine za čas po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Ta terjatev se poplača v celoti, kot strošek stečajnega postopka, vendar pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki to odškodnino prisodilo tudi za čas od izdaje že omenjene sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 99/2001-6 z dne 13.11.2002. Tožeči stranki je bilo namreč nacionalizirano premoženje vrnjeno v last in posest že z navedeno odločbo (prim. 1. odst. 16. člena ZDen), kar pomeni, da ga je že od takrat naprej lahko neposredno in dejansko uporabljala oziroma ga uživala in z njim prosto razpolagala v skladu s predpisi. Zato od takrat naprej tudi ni upravičena do odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe
oziroma upravljanja premoženja po 2. odst. 72. člena ZDen.
Sodni postopek - zapuščinska zadeva pred uveljavitvijo ZDen-B, to je 3.10.1998 še ni bila zaključena, zato jo je bilo potrebno glede na določilo 27. člena ZDen-B zaključiti po pravilih, ki jih je določal ZDen-B in se je tako dedovanje po pokojni denacionalizacijski upravičenki uvedlo z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (od 6.9.1993 do 11.11.1997).
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.