razpolaganje z nepremičnino - zahteva za denacionalizacijo - nepremičnina, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo - ničnost pogodbe - ovire za vrnitev v naravi
Po 88. čl. ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, neodvisno od tega, ali obstajajo ovire za vrnitev v naravi ali ne.
Ko gre za dedovanje podržavljenega premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku, se po 74. členu ZDen opravi nov zapuščinski postopek. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko ni upoštevalo dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili 25.8.2008 v prejšnjem postopku, saj je ta dogovor lahko veljal le glede takrat znanega zapuščinskega premoženja.
dodatni sklep o dedovanju - last občine - premoženje agrarne skupnosti
Okoliščine, da Občina ni zainteresirana za pridobitev navedenih nepremičnin in da v proračunu nima predvidenih sredstev za te namene, glede na jasno zakonsko določbo, ne morejo igrati nobene vloge.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
ZD člen 136, 136. ZDen člen 80, 80/2, 81, 80, 80/2, 81.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - veljavnost oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja - pravni učinek dednih izjav, danih pred pravnomočno odločbo o denacionalizaciji - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, imajo pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
Dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije, imajo pravno veljavo glede denacionaliziranega premoženja, pri čemer je potrebno navedeno besedilo razlagati v časovnem in ne procesnem smislu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055110
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-19, 54, 54/1, 54/1-1. ZIKS člen 145. ZPP člen 18. ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last po zakonu – zahteva za denacionalizacijo – sodna pristojnost – upravna pristojnost – odstop zahteve upravnemu organu
Ko se ponuja več možnih pravnih podlag za prehod odvzetega premoženja v državno last, je treba posebno skrbno ugotoviti, na kateri pravni podlagi se je to zgodilo. Od ugotovljenega pravnega temelja podržavljenja (zakon ali kazenska sodba o zaplembi premoženja) je odvisna vrsta postopka za vračanje premoženja in pristojnost (upravna ali sodna) zanj.
Določba 88. člena ZDen začasno, v primeru pravočasne vložitve zahteve za denacionalizacijo do zaključka denacionalizacijskega postopka, omejuje promet s premoženjem, glede katerega obstoji zgolj možnost vrnitve.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999 v 12. točki navedlo, da je izpodbijana določba (2. odst. 72. člena ZDen) podlaga za uveljavljanje zahtevkov zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja od uveljavitve ZDen dalje.
Stališče, zastopano v judikatu II Ips 218/97, ni ustaljena sodna praksa, kar potrjuje stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 412/2001 z dne 25.4.2002, kjer je sodišče navedlo, da mora tožena stranka vrniti koristi, ki jih je imela, kako bo tožnik napovedal svoj dohodek in kakšne prispevke bo moral plačati, pa je odvisno od razmerja med njim in državnimi organi.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - sodna in upravna pristojnost - spor iz premoženjskih razmerij - povečana vrednost nepremičnine - povrnitev vlaganj
Zahtevek je obogatitveni in ima naravo zahtevka iz člena 25 ZDen, pri čemer je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja že končan, in ker gre za spor iz premoženjskih razmerij, ga sodišče obravnava v pravdnem postopku (člen 1 ZPP).
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.
V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija.
prehod premoženja na podlagi pogodbe - napake volje - pristojnost sodišča - vmesna odločba - utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka
Ne drži, da denacionalizacijski zahtevek ne more biti delno utemeljen. Razlogi prvostopenjskega sodišča dokazujejo, da je izdaja take odločbe možna in smiselna ter tudi materialnopravno pravilna.
denacionalizacijski postopek - tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe
Tožeča stranka glede na podano zahtevo za denacionalizacijo ne more zahtevati varovanja tistega dela zahtevka, ki se nanaša na odškodnino na način, da uveljavlja ničnost kupne pogodbe v zvezi z nepremičninami 401/8 in 401/9 in na pravilnost odločitve prve stopnje zato tudi nima vpliva dejstvo, da je sporna pogodba sicer bila sklenjena po tem, ko je bil že uveden denacionalizacijski postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0004630
ZDen člen 88, 88/1. OZ člen 3. ZZPS člen 2, 2/1-2, 2/2, 4. ZPP člen 5, 7, 161, 161/3, 313.
denacionalizacija - namen denacionalizacije - ničnost pravnega posla - začasno izvzetje iz pravnega prometa v javnem interesu - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - dobrovernost pogodbenikov - pravica do obravnavanja pred sodiščem - združitev pravd v skupno obravnavanje - stroški postopka - sosporništvo - solidarna obveznost plačila stroškov
Namen določbe iz člena 88. je ta, da se začasno, torej do poteka roka za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov oz. do odločitve o njih zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskega upravičenca ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet vračanja. Prepoved razpolaganja je torej ius cogens, kršitev ima za posledico ničnost posla, prepoved je v javnem interesu, da se omogoči izvedba denacionalizacije in je zakonodajalec s to prepovedjo ustavil promet s premoženjem, ki je bilo s strani države odvzeto zasebnikom za določen čas, izvzel torej iz pravnega prometa (tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-123/95 z dne 5.3.1998, Ur. l. RS št. 27/98).
ZDen člen 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9, 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9. URS člen 33, 33. ZSKZ člen 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6, 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6. ZKZ člen 29, 29/1, 29, 29/1.
vrnitev podržavljenih zemljišč - denacionalizacija - oblika vrnitve - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - dejanski uporabnik denacionalizirane nepremičnine - zakupno razmerje - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca
Glede na to, da je na podlagi 16. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tožena stranka le upravljalec zemljišč in v pravnem razmerju le s Skladom, je z analogno uporabo 22. člena ZDen mogoče priti edino do zaključka, da tudi toženka sama ne more obdržati posesti nepremičnin dlje, kot bi jo lahko Sklad.