Pravico do odškodnine imajo denacionalizacijski zavezanci, ki so denacionalizacijskim upravičencem namesto vrnjene nepremičnine izplačali denarno odškodnino, bi pa bili dolžni nepremičnino vrniti v naravi. Bistvena je torej okoliščina, ali bi bil zavezanec dolžan v denacionalizacijskem postopku vrniti nepremičnino v naravi, če denarne odškodnine ne bi plačal.
uporabnina – izračun nadomestila za izgubljeni dohodek– odbitki na račun upravljanja in vzdrževanja – dohodnina – tek zakonskih zamudnih obresti
Dohodnina se plača za odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek. Dohodek, za katerega se plača dohodnina, je tudi dohodek dosežen z oddajanjem nepremičnin v najem. Tožnik je tako zavezan plačati dohodnino od prisojene odmene za neuporabo nepremičnin.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju – učinek dedne izjave, podane pred izdajo odločbe o denacionalizaciji
Dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, vendar pa se navedeno nanaša na dedne izjave, podane v zapuščinskem postopku po denacionalizacijskem upravičencu kot zapustniku, in ne velja za dedne izjave, podane v postopkih po njegovih dedičih.
začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo – vlaganja v nepremičnino – razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala (povečanje nad 30% vrednosti nepremičnine), se po izbiri upravičenca ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da vlaganja pritožnika na obliko vrnitve nimajo vpliva.
določitev odškodnine – omejeno zastopanje družbe – obseg zakonitega pooblastila – omejitve pooblastila - odpoved pravici do odškodnine – odpoved bodoči terjatvi – sporazum o prenehanju obveznosti
Pravilo je, da zakoniti zastopnik družbe zastopa družbo neomejeno, izjeme, ki so določene in vpisane v sodni register pa je v tej zvezi treba že zaradi varnosti pravnega prometa razlagati restriktivno. Pravni prednik predlagatelja je z izjavo, ki jo je podpisal takratni generalni direktor, glede izločenih nepremičnin odpovedal pravici do odškodnine po 73. členu ZDen. Takšna odpoved pravici do odškodnine ne predstavlja obremenitve nepremičnin, niti prometa z nepremičninami in tudi z drugimi osnovnimi sredstvi ne. Le za navedene posle pa bi glede na omejitve, vpisane v sodni register, takratni zastopnik pravnega prednika predlagatelja potreboval soglasje upravnega odbora oziroma skupščine.
Sodna praksa skrbniku denacionaliziranega premoženja sicer priznava pravico do vložitve izpraznitvenega zahtevka z vnaprejšnjo odpovedjo najemnega razmerja, ne pa tudi do uveljavljanja ostalih zahtevkov, ki se nanašajo na vrnjeno premoženje.
Testiranje ima že na podlagi 33. člena URS prednost pred zakonitim dedovanjem, ker je namen oporoke ravno v tem, da ima zapustnik svobodo drugače urediti prehod svojega premoženja, kot je določen z zakonitimi dednimi redi. Zakoniti dediči zato v situaciji, ko je oporoka veljavna, ne deduje.
Če je zapustnik v oporoki izrecno razpolagal le s pričakovano odškodnino za nacionalizirano premoženje, se naknadno vrnjeno premoženje ne glede na obliko vrnitve (v naravi, kot nadomestno zemljišče ali v obliki odškodnine) razdeli med zakonite dediče.
ZDen člen 88, 88/1. OZ člen 190. ZOR člen 210, 109, 361, 361/1, 375.
ničnost pravnega posla – prepoved razpolaganja z nepremičninami za čas do dokončne odločitve o denacionalizacijskem postopku - pravovarstveni interes za uveljavljanje ničnosti
Glede na to, da podnajemna pogodba glede prenehanja (pod)najema deli že po zakonu usodo najemne pogodbe, s sklenitvijo podnajemne pogodbe vračilo nepremičnine, ki je predmet najema, denacionalizacijskim upravičencem ni prav nič oteženo.
V 88. členu ZDen je uzakonjena ničnost pravnih poslov zaradi zavarovanja koristi denacionalizacijskih upravičencev. Tudi zanjo veljajo določbe ZOR o ničnosti, torej tudi določilo 109. člena ZOR, po katerem se na ničnost lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.
ZDen člen 16, 27, 51, 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92.
ničnost pogodbe – denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih – kondikcijski zahtevek – konvalidacija nične pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti
Nična pogodba ne konvalidira, če na pogodbo pristane tisti, v interesu katerega je ničnost določena. Če upravičenec do uveljavljanja ničnosti pogodbo priznava, izgubi pravni interes za uveljavljanje ničnosti. To pa ne pomeni, da se zaradi tega, ker se on z njo strinja, nihče drug ne more več sklicevati na ničnost.
denacionalizacija – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Ker je dejstvo, da je predlagatelj zavezanec (iz katerega sredstev se je vrnila po določbah ZDen navedena nepremičnina), ugotovljeno s pravnomočno in dokončno upravno odločbo (pravilnost in zakonitost le-te ne more biti predmet presoje v tem postopku – nasprotno stališče pritožnice je zgrešeno), je ob nespornem dejstvu odplačne pridobitve izpodbijan vmesni sklep pravilen v dejanskem in materialnopravnem pogledu.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.
ZD člen 78, 78/3, 84, 84/1, 221, 221/1. ZDen člen 67, 67/3, 74, 74/1, 78, 80, 81, 82. op. št. 1 Tako Karel Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, str. 88, UL RS, Ljubljana 2005.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – upravičenec do denacionalizacije - vezanost na denacionalizacijsko odločbo – dodaten sklep po dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju – izvedba novega zapuščinskega postopka – dediči denacionaliziranega premoženja – dedni dogovor - oporočno dedovanje – zakonito dedovanje – veljavnost oporočnega razpolaganja – oporočno razpolaganje s kasneje nacionaliziranim premoženjem - izvršljivost oporoke - določljivost oporočnih določil – določljivost dediča
Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je po njem že bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek (člen 74/1 v zvezi s členom 67/3 Zden).
Posebno pravilo iz prvega odstavka 74. člena ZDen ne pride v poštev (in se uporabi splošno pravilo ZD iz 221/1 člena) le takrat, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb.
OZ člen 356, 356/1. ZDen člen 66, 66/3, 68. ZZK-1 člen 46, 46/2,148, 148/1, 148/1-3, 148/2, 150, 160, 160/1.
denacionalizacija – sklep upravnega organa – prepoved razpolaganja – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – zastaranje – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen ne predstavlja terjatve v smislu 1. odstavka 356. člena OZ, zato ni mogoče govoriti o njenem zastaranju.
Res je, da se je v času od izdaje sklepa do vpisa zemljiškoknjižno stanje spremenilo tako, da ni več vpisan imetnik pravice uporabe pač pa lastnik, vendar je to posledica zakonskih sprememb, po katerih ni več družbene lastnine in s tem imetništva pravice uporabe. Izpodbijani sklep se nanaša na G. T. kot dejanskega uporabnika, slednji pa je sedaj v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do ½. Gre torej za vprašanje, ali so podani pogoji za vpis po 2. odstavku 148. člena ZZK-1 in za vprašanje, ali je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Po stališču sodišča druge stopnje je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen zato, ker se navedeni sklep nanaša na G. T. in ker je v ZLNDL podan pravni temelj za spremembo družbene lastnine v lastninsko pravico.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059228
ZDen člen 67, 88. OZ člen 9, 239, 520. ZIZ člen 17. ZPP člen 288.
skrbnik za poseben primer – upravičenja – nagib za sklenitev pogodbe – prenehanje pogodbe – res iudicata – izvršilni naslov – pridržna pravica
Prvemu tožencu (kot skrbniku za poseben primer) ni moč očitati samovoljnega delovanja v postopku denacionalizacije glede pritožbe zoper gradbeno dovoljenje oz. zlorabe procesnih pravic. Po določbi 88. čl. ZDen so pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDen (7.12.1991), s katerim se razpolaga z nepremičnim premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, nični. Na nepremičnini, ki je bila nacionalizirana pravnemu predniku pravdnih strank, zato ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila njegova pritožba utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060063
Ustava SFRJ člen 120, 121. ZZD člen 204. ZDen člen 88. OZ člen 92. ZLPP člen 3,11.
vračanje premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – prehodne in končne določbe – ničnost prodajne pogodbe – prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku – pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbami, katerih veljavnost se presoja v tej pravdi, ter s tem, da o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno v denacionalizacijskem postopku. V pravdnem postopku zato ni potrebno kot predhodno vprašanje ugotavljati, ali je vrnitev nepremičnin v naravi utemeljena, temveč je to stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
S pisnim samoupravnim sporazumom so udeleženke razmerja lahko prenašale tudi pravico uporabe in razpolage z nepremičninami, čeprav v sporazumu ni bilo posebnega določila o zemljiškoknjižni izvedbi tega prenosa. Bistveno je, kdo je po sklenitvi samoupravnega sporazuma dejansko stvar uporabljal, imel v posesti in imel pravico razpolaganja.
ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3. ZDen člen 32, 64, 64/1, 88, 88/3.
ničnost pogodbe - res extra commercio - neveljavnost materialnopravne podlage - izbrisna tožba - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tudi nadaljnji posli, s katerimi se razpolaga s stvarjo, ki je izven pravnega prometa, so nični. Iz tega razloga tudi kasnejših pridobiteljev pred izbrisno tožbo ne varuje dobra vera.