postopek za določitev odškodnine – denacionalizacija – pravno nasledstvo – vezanost na odločitev upravnega organa
Upravna odločba veže samo organ, ki jo je izdal, in udeležence upravnega postopka, ne pa tudi tretjih oseb, ki v postopku niso sodelovale. Ker nasprotna udeleženka ni bila udeleženka denacionalizacijskega postopka, bi sodišče na njen ugovor, da v obravnavanem primeru ni bilo zakonske dolžnosti vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi, moralo odgovoriti vsebinsko in ne le s sklicevanjem na pravnomočno upravno odločbo.
odpoved pravici do odškodnine – odpoved odškodnini v postopku lastninskega preoblikovanja – prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika – navidezna izjava volje
Obseg pooblastil zakonitega zastopnika je neomejen, izjeme, ki so določene in zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v sodni register, pa je potrebno razlagati ozko.
Če ni soglasne volje obeh strank (v konkretnem primeru tudi nasprotne udeleženke kot dolžnice), da gre za navidezno (lažno) izjavo volje (tega pa predlagatelj ni trdil, niti to ni bilo ugotovljeno), odpust dolga ni mogel biti navidezen niti neveljaven.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – verjetnost obstoja terjatve – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pravnega posla
Po uveljavitvi ZDen ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim, pa so nični. Zato je nična že pogodba, s katero je bila nepremičnina, glede katere je bila zahtevana vrnitev, prodana kupcu na javni dražbi po uveljavitvi ZDen, nični pa so tudi vsi naslednji pravni posli glede te nepremičnine.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Stališče, da bi moralo prvo sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen izhajati iz stanja denacionaliziranih nepremičnin ob podržavljenju, je zmotno.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
denacionalizacija – odplačna pridobitev nepremičnine – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Država je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067608
ZDen člen 72. ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 378.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine – dokaz z izvedencem – zamudne obresti
Pri zahtevku po 72. členu ZDEN gre za nadomestilo tiste (izgubljene) koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDEN še ni mogel in ne koristi, ki jo jo je v tem času dosegel zavezanec. Vprašanje obogatitve na strani zavezane stranke za plačilo uveljavljane odškodnine niti ni pomembno.
Tudi pri presoji zahtevkov po 72. členu ZDen, ki jih je sodna praksa uvrstila med nečiste denarne terjatve, so se zamudne obresti od prisojene odškodnine, ki se je izračunavala po razmerah (cenah) ob sojenju, priznavale od izdaje sodbe dalje. Z uveljavitvijo ZPOMZO-A, ki je ločil prave zamudne obresti od valorizacijskih, pa je bilo ponovno mogoče priznavati zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude (vendar do uveljavitve ZPOMZO-1 samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih). Pritožbeno sodišče meni, da sicer ni nobenega razloga, da se načelno pravno mnenje ne bi nanašalo tudi na zahtevke po 72. členu ZDen, je pa potrebno le tega upoštevati tako kot se glasi.
Ali je kmetijsko zemljišče del zaščitene kmetije predstavljala predhodno vprašanje, ki pa ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo. Obseg nepremičnin, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ugotavlja upravni organ z odločbo izdano v upravnem postopku. Pravnomočna odločba upravnega organa o razglasitvi kmetije za zaščiteno predstavlja zakonsko podlago za status zaščitene kmetije.
Zapuščinsko sodišče glede zatrjevane odpovedi dedovanju s strani dediča ni vezano na odločitev pravdnega sodišča, s katerim je le-to ugotovilo dedno odpravljenost tega dediča, če se je pozneje povečal obseg zapuščine na račun denacionaliziranega premoženja, ki je pripadlo zapustnici po njeni smrti kot denacionalizacijski upravičenki in to premoženje s prejšnjim sklepom o dedovanju ni bilo zaobseženo. S povečanjem zapuščinske mase se je namreč povečala njegova obračunska vrednost, posledično pa tudi velikost zakonitega in nujnega dednega deleža, ki naj bi pripadel nujnemu dediču.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0067585
SPZ člen 39, 41, 42, 66, 66/3. OZ člen 198. ZDen člen 78, 78/2.
neupravičena pridobitev – verzija – solastnina – pravice solastnikov – poseg v lastninsko pravico – aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine
Tožena stranka namreč v nobenem primeru ni upravičena v svojo korist in v breme tožečih strank brezplačno uporabljati solastnino tožečih strank.
Ker se je solastninska pravica pridobivala avtomatično na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, je treba pravico do uporabnine presojati tudi skozi prizmo 3. odstavka 66. člena SPZ, po kateri vsak solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. To pa pomeni, da je sam aktivno legitimiran tudi za uveljavljanje denarnih zahtevkov, kolikor se ti nanašajo na uporabo stvari, ki je v njegovi solasti.
vrnitev nacionaliziranega premoženja – vračilo v naravi – vračilo v last - plačilo nadomestila za nezmožnost uporabe – zavezanec za plačilo
Odmeno za izgubljeno korist na denacionaliziranem premoženju je dolžan plačati zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi ne glede na to, da mu nepremičnine ni bilo treba vrniti tudi v posest.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - PRAVO DRUŽB
VSL0063000
ZDen člen 2, 2/2, 68, 88. ZLPP člen 10.
uveljavljanje ničnosti pravnih poslov – zahteva za denacionalizacijo – pravni interes – vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi
Tožeča stranka začasne odredbe, s katero bi zahtevala prepoved lastninjenja I., p.o. ni predlagala, zato vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi ni možna. Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti po 88. členu ZDen. Namen tovrstne tožbe je z razveljavitvijo pravnih poslov doseči vrnitev premoženja v naravi, za kar bi morala izkazati, da bi ji uspeh v konkretni pravdi odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja ZDen.
denacionalizacija zemljišča – ovira za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti – namen uporabe prostora
Vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, če bi se z vrnitvijo zahtevane nepremičnine bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen uporabe prostora.
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč se jo lahko določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
uporaba denacionalizirane nepremičnine – nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – višina nadomestila - tek zamudnih obresti od prisojene uporabnine
Metod za ugotovitev izgubljene koristi oziroma nadomestila je več, izbira konkretne metode pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Za upoštevanje pretekle sodne prakse in za priznavanje teka zakonskih zamudnih obresti od izdaje sodbe ob sedanji pravni ureditvi in po sprejemu načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS tako ni več pravne podlage.
Tek zakonskih zamudnih obresti je lahko odvisen le od trenutka zamude. Toženka je prišla v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti z dnem, ko so nanjo naslovili izvensodno zahtevo oziroma opomin (nikakor pa ne z dnem izročitve nepremičnine).