• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 41
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL sklep II Cp 2892/2012
    10.4.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
    VSL0073051
    ZDen 72, 72/2. ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 253.
    sprememba tožbe - višina nadomestila - zaslišanje izvedenca - relativna bistvena kršitev postopka - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja - stanje nepremičnine ob uveljavitvi zden - odbitek davščin
    Ker odločitev, da se sprememba tožbe ne dopusti, temelji na zmotnem razumevanju narave in podlage spremenjene tožbe, je podana relativna bistvena kršitev določb postopka.

    Pri ugotavljanju višine odmene se upošteva stanje nepremičnine ob uveljavitvi ZDen – in ne ob njeni vrnitvi v posest.
  • 362.
    VSL sklep I Cp 774/2013
    21.3.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
    VSL0076005
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-5. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1.
    prekinitev postopka – izpraznitev poslovnih prostorov – predhodno vprašanje – povrnitev vlaganj v denacionalizirano premoženje – nadaljevanje postopka – pravnomočnost odločitve v upravnem postopku
    Odločitev v upravnem postopku o povrnitvi vlaganj v denacionalizirano premoženje je postala pravnomočna in tako ni več pogojev, da predmetni pravdni postopek miruje.
  • 363.
    VSL sodba in sklep I Cpg 993/2012
    21.3.2013
    STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
    VSL0074598
    ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
    tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
    Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.

    V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
  • 364.
    VSL sodba I Cp 1171/2012
    20.3.2013
    DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073925
    ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
    nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
    Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.

    Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
  • 365.
    VSL sodba I Cp 1743/2012
    6.3.2013
    DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0075943
    ZDen člen 88. ZPVAS člen 2, 2/1, 2/3, 7. ZPP člen 76, 76/3, 80, 157, 196, 285. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
    agrarna skupnost – ničnost pogodbe - izbrisna tožba – materialno procesno vodstvo - priznanje lastnosti stranke – pravdni stroški – pripoznanje tožbenega zahtevka
    Agrarni skupnosti se lahko prizna lastnost stranke po tretjem odstavku 76. člena ZPP.

    Sodišče mora pri odločanju ostati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Čeprav je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena do česa drugega, stranki ne sme predlagati spremembe tožbenega zahtevka.
  • 366.
    VSL sklep II Cp 2385/2012
    20.2.2013
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0068879
    ZDen člen 3, 78, 78/1, 78/2, 82. ZPP člen 13, 98, 98/5. ZD člen 8, 163, 210, 221.
    dedovanje denacionalizacijskega premoženja – prehod zapuščine – vstopna pravica – pravnomočnost upravne odločbe – vezanost zapuščinskega sodišča – načelo prirejenosti postopkov – predložitev pooblastila za zastopnanje
    Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.

    Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
  • 367.
    VSL sklep II Cp 3269/2012
    13.2.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0068893
    OZ člen 256, 256/3. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 145. ZIZ člen 270.
    začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – razpis naroka – verjetnost – dokazni standard – izvajane dokazov – darilna pogodba – agrarne skupnosti
    Glede na navedene specifičnosti postopka za izdajo začasne odredbe sodišče pri odločanju upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi, trditve katere od strank so verjetnejše.

    V fazi postopka, ko se presojajo pogoji za izdajo začasne odredbe, ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke, sodišče ni dolžno razpisati naroka in na njem razčiščevati dokazno nepodprtih ugovorov tožene stranke.
  • 368.
    VSL sklep I Cp 3256/2012
    6.2.2013
    DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
    VSL0068888
    ZDen člen 77, 78, 78/1, 78/2. ZD člen 17, 125.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – določitev kroga dedičev – pravnomočnost odločbe o dedovanju – dediči denacionaliziranega premoženja – vstopna pravica – oporočno dedovanje
    Glede na to, da je dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, za presojo, ali je hči denacionalizacijske upravičenke dedinja po njej tudi glede denacionaliziranega premoženja, ni odločilno, ali je bila živa ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ampak ali je bila živa ob pravnomočnosti prvega sklepa o dedovanju. Če dedič ni več živ ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, dedujejo to premoženje njegovi dediči.
  • 369.
    VSM sklep I Cp 1358/2012
    5.2.2013
    DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM0021562
    Zden člen 5, 19. ZUDVGA člen 13. ZUPUDPP člen 54.
    vrnitev denacionaliziranega premoženja
    Ključnega pomena je:

    - da obstoja podlaga za denacionalizacijo obravnavane nepremičnine v smislu člena 5 ZDen,

    - da je obravnavano zemljišče sedaj pozidano zemljišče in to del javne ceste – avtoceste Maribor – Lenart,

    - da je bila avtocesta zgrajena na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja, ki je ostalo v veljavi kljub ugotovljeni ničnosti Pogodbe o izročitvi ter ureditvi medsebojnih odškodninskih razmerij glede parc. št. ... k.o. Dragučova, sklenjene med D. d.d. in sklad S.K. z dne 12. 9. 2005, ker je to omogočal odprt denacionalizacijski postopek v skladu s členom 13 tedaj veljavnega ZUDVGA.

    V skladu z izkristalizirano sodno prakso je v postopku denacionalizacije glede načina te upoštevno stanje podržavljene nepremičnine v času vračanja (na primer sodbaVrhovnega sodišča RS X Ips 683/2008). Ker je obravnavana nepremičnina sedaj del avtoceste, tedaj javne ceste, predstavlja javno dobro in je izven pravnega prometa, zato gre očitno za dejansko navezno okoliščino, ki nedvomno upravičuje uporabo zakonske ovire za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi na osnovi 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za postopek denacionalizacije upoštevna specialna zakonska ureditev po ZDen, ki je ni mogoče spregledati, s sklicevanjem na določbo člena 13 ZUDVGA. Če bi obveljala razlaga te določbe, kot jo ponuja pritožnica in bi omogočala „začasno“ vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku, s katerim bi nato moral D. d.d. kot investitor pri izgradnji avtoceste izvesti postopek razlastitve, bi dejansko to povsem izničilo možnost učinkovanja obvezujoče norme iz 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi kakršnakoli začasna vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku v bistvu temu omogočala, da posega v javni promet po avtocesti, kar pa je v nasprotju s pomenom nepremičnine, ki predstavlja javno dobro.
  • 370.
    VSL sklep II Cp 3502/2012
    30.1.2013
    DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073898
    ZDen člen 72, 72/2 ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 371.
    VSL sklep I Cp 3298/2012
    16.1.2013
    DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075915
    ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
    Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.

    Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.

    Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
  • 372.
    VSL sklep II Cp 3089/2012
    16.1.2013
    DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0075920
    URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
    vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
    Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.

    Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.

    Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
  • 373.
    VSL sklep II Cp 2690/2012
    9.1.2013
    DENACIONALIZACIJA
    VSL0071468
    ZDen člen 60. ZNP člen 19.
    udeleženec v postopku denacionalizacije - posestnik
    Niti najemnik in zakupnik nimata zgolj iz naslova najemne ali zakupne pogodbe položaja udeleženca v postopku denacionalizacije in zato ga ima lahko toliko manj posestnik.
  • 374.
    VSL sodba I Cp 1703/2012
    12.12.2012
    STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
    VSL0059854
    ZDen člen 88. ZZD člen 204. ZSZ člen 46, 51. ZOR člen 73. ZPP člen 2, 154, 154/2.
    prenos pravice uporabe – način prenosa pravice uporabe – deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po ZDen – ničnost – razlaga pogodbe – stroški postopka – uspeh strank v postopku
    Pogodbo iz leta 1986 je treba umestiti v takratni časovni okvir. V tistem obdobju je bil prenos pravice uporabe v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj.

    Pogodbo iz leta 1986 je mogoče subsumirati pod pojem dogovora oziroma pogodbe, s katero se je prenesla pravica uporabe (v absolutnem pomenu) na spornem družbenem premoženju skozi prizmo tedanjih pravdnih predpisov.

    Merilo uspeha v postopku ni površina nepremičnine, glede katere je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen.
  • 375.
    VSL sklep III Ip 5364/2012
    12.12.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0061065
    ZIOOZP člen 3, 3/5, 8, 8/2. ZPP člen 285. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 15.
    odškodnina za zaplenjeno premoženje – obveznice – obresti
    ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi.

    Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.
  • 376.
    VSL sklep II Cp 762/2012
    12.12.2012
    DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059870
    ZPVAS člen 6, 6/1, 7, 7/2, 7/5, 8, 8/1, 9, 9/2, 9/3, 10, 13. ZDen člen 62, 64. ZPP člen 279b.
    agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – aktivna legitimacija za odškodninski zahtevek – vpis članov v register – overjen članski imenik – vzorčni postopek – denacionalizacijski postopek
    Predlagatelji bi morali dokazati (z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti), da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso dokazali, niso upravičeni do zahtevane odškodnine.
  • 377.
    VSL sodba I Cp 1215/2012
    7.12.2012
    DENACIONALIZACIJA
    VSL0059841
    ZDen člen 72, 72/2, 67, 67/3.
    skrbnik za posebni primer – pasivna legitimacija - zastaranje
    Skrbnik za poseben primer izpolnitve ne more zahtevati v svojem imenu in svoj račun, kot je to tožnik storil v konkretnem primeru, ampak lahko kot tožniki nastopijo le dediči denacionaliziranega premoženja.
  • 378.
    VSL sodba II Cp 434/2012
    5.12.2012
    DENACIONALIZACIJA
    VSL0073888
    ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 27, 124. OZ člen 299, 378.
    plačilo nadomestila za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – zavezanec za plačilo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – davčne obveznosti – zapadlost obveznosti plačila – tek zamudnih obresti
    Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezan tudi za plačilo nadomestila po 2. odstavku 72. člena Zden.

    Nadomestilo predstavlja tisto korist, ki bi jo dosegel denacionalizacijski upravičenec, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal, in ne korist, ki jo je dosegel zavezanec.

    Davčnemu organu plačana akontacija dohodnine se lahko upošteva le kot delna izpolnitev obveznosti do upravičenca, sicer pa takšna davčna obveznost na višino nadomestila ne vpliva.
  • 379.
    VSL sodba I Cp 929/2012
    29.11.2012
    DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0073878
    ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
    oblike vrnitve premoženja - ovire za vrnitev v naravi - odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - dobrovernost tretjega - odškodninska odgovornost odsvojitelja - obseg škode - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine - obseg nadomestila - prehod zapuščine na dediča - zapadlost obveznosti - odkup stanovanja po določbah o privatizaciji - sklenitev najemne pogodbe - višina najemnine - upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin

    Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.

    Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.

    Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.

    Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.

  • 380.
    VSL sodba II Cp 2320/2012
    28.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
    VSL0068844
    ZPP člen 7, 212, 251, 251/1, 253, 253/1, 355, 359. ZDen člen 72, 72/2.
    trditveno breme – postavitev izvedenca – pravno relevantna dejstva – odškodnina po ZDen – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe premoženja – višina koristi
    Sodišče postavi izvedenca za ugotovitev ali razjasnitev zgolj pravno relevantnih dejstev.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 41
  • >
  • >>