denacionalizacija - nezazidano stavbno zemljišče - zavezanec za vrnitev - plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino - ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - katastrske kulture ob podržavljenju - materialno procesno vodstvo - določnost in pravičnost zahteve za denacionalizacijo
Pravice na nepremičnini ne opredeljujejo le podatki o nepremičnini, izhajajoči iz zemljiške knjige, temveč tudi obstoječi in veljavni zakoni, in to predvsem povsod tam, kjer je bila v zemljiško knjigo vpisana družbena lastnina.
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
Materialno procesno vodstvo ne more nadomeščati dokaznega bremena stranke.
Določilo drugega odstavka 18. člena ZDen stranke ne razbremenjuje, da vračilo stvari določno in pravočasno zahteva.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076038
ZDen člen 2, 19, 32, 32/1, 32/2, 78, 88. OZ člen 87, 92, 131, 132, 168, 169. ZPP člen 181.
odškodnina po ZDen – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – protipravnost – možnost vrnitve premoženja v naravi – ničnost - uveljavljanje ničnosti – pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo – ugotovitvena tožba – pravnomočno končan denacionalizacijski postopek – zahtevek v korist tretjega
Dediči denacionalizacijskega upravičenca, ki zaradi kršitve 88. čl. ZDen uveljavljajo odškodninski zahtevek, po pravnomočnem zaključku denacionalizacijskega postopka nimajo pravnega interesa za ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je zavezanec v teku denacionalizacijskega postopka protipravno razpolagal s premoženjem, glede katerega je obstajala dolžnost vrnitve v naravi.
Tožniki uveljavljajo odškodnino uveljavljajo v korist tretjega – pokojnih upravičencev. Pravne podlage za uveljavljanje odškodnine za tuj račun ne navajajo; v materialnih predpisih take podlage ni. Razen tega so po materialnem pravu do odškodnine upravičeni tožniki in ne denacionalizacijska upravičenca.
Oporočna določila za denacionalizirano premoženje se upoštevajo le, če je to zapustnik izrecno navedel, sicer pa le, če se zakoniti dediči strinjajo, kar pa se ne. Oporoka je zato za to premoženje v celoti nerelevantna, zato tudi izplačila nujnih deležev v prejšnjem zapuščinskem postopku, kjer je šlo za oporočno dedovanje, na dedovanje tega premoženja ne morejo vplivati.
DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076036
ZD člen 2, 132. SZ člen 117, 117/1,117/5, 147, 147/3.
prehod zapuščine na dediče – univerzalno pravno nasledstvo – pravica do ugodnega nakupa stanovanja po pogojih SZ – dedovanje pravice – denacionalizacija – zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Pokojni O.S. je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je predmet tega postopka. O.S. je skladno z zakonom pri toženi stranki (občini) pravočasno podal zahtevo za odkup stanovanja, vendar o njej do njegove smrti ni bilo odločeno. Prva tožnica (kot tudi ostali tožniki) je dedinja po pokojnem O. S. in je pravico do odkupa po bivšem imetniku stanovanjske pravice podedovala. Zato je tudi njen zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe utemeljen.
Po 117. členu SZ so lastniki stanovanj dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji. Na slednje ne vpliva okoliščina, da je bila stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, predmet denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijski postopek je imel za posledico le nov rok, v katerem je bila tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo (šestmesečni rok od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo).
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – višina odškodnine – stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev – namembnost zemljišča ob razlastitvi
Pri določanju odškodnine na podlagi 73. člena ZDen je odločilno izključno le stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev. Morebitna razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju (v konkretnem primeru zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče) ni predmet postopka za določitev odškodnine po 73. členu ZDen in se v njem ne more uveljavljati, pač pa gre tovrstna razlika po 25. členu ZDen v breme denacionalizacijskega upravičenca in je predmet obravnavanja v postopku denacionalizacije.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071519
ZST člen 11, 11/3. ZPVAS člen 10. ZDen člen 67, 67/3, 71, 71/1. ZD člen 131.
denacionalizacijski postopek – odškodnina po ZPVAS – obveznost plačila sodne takse – sodna taksa – skrbnik denacionalizacijskega premoženja – skrbnik za poseben primer
Naloga skrbnika za poseben primer je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, predvsem upravljati s premoženjem in zastopati dediče do pravnomočnosti (dodatnih) sklepov o dedovanju, katerih časovnica glede na naravo stvari ni določljiva vnaprej.
Stranke v postopku določitve odškodnine po 10. členu ZPVAS (za podržavljene nepremičnine, katerih vrnitev upravičencem v naravi ni bila mogoča), ki predstavlja obliko denacionalizacije, ob upoštevanju prvega odstavka 71. člena ZDen, ne plačujejo sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VSL0073051
ZDen 72, 72/2. ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 253.
sprememba tožbe - višina nadomestila - zaslišanje izvedenca - relativna bistvena kršitev postopka - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja - stanje nepremičnine ob uveljavitvi zden - odbitek davščin
Ker odločitev, da se sprememba tožbe ne dopusti, temelji na zmotnem razumevanju narave in podlage spremenjene tožbe, je podana relativna bistvena kršitev določb postopka.
Pri ugotavljanju višine odmene se upošteva stanje nepremičnine ob uveljavitvi ZDen – in ne ob njeni vrnitvi v posest.
Odločitev v upravnem postopku o povrnitvi vlaganj v denacionalizirano premoženje je postala pravnomočna in tako ni več pogojev, da predmetni pravdni postopek miruje.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075943
ZDen člen 88. ZPVAS člen 2, 2/1, 2/3, 7. ZPP člen 76, 76/3, 80, 157, 196, 285. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
agrarna skupnost – ničnost pogodbe - izbrisna tožba – materialno procesno vodstvo - priznanje lastnosti stranke – pravdni stroški – pripoznanje tožbenega zahtevka
Agrarni skupnosti se lahko prizna lastnost stranke po tretjem odstavku 76. člena ZPP.
Sodišče mora pri odločanju ostati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Čeprav je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena do česa drugega, stranki ne sme predlagati spremembe tožbenega zahtevka.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0068893
OZ člen 256, 256/3. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 145. ZIZ člen 270.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – razpis naroka – verjetnost – dokazni standard – izvajane dokazov – darilna pogodba – agrarne skupnosti
Glede na navedene specifičnosti postopka za izdajo začasne odredbe sodišče pri odločanju upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi, trditve katere od strank so verjetnejše.
V fazi postopka, ko se presojajo pogoji za izdajo začasne odredbe, ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke, sodišče ni dolžno razpisati naroka in na njem razčiščevati dokazno nepodprtih ugovorov tožene stranke.
Glede na to, da je dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, za presojo, ali je hči denacionalizacijske upravičenke dedinja po njej tudi glede denacionaliziranega premoženja, ni odločilno, ali je bila živa ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ampak ali je bila živa ob pravnomočnosti prvega sklepa o dedovanju. Če dedič ni več živ ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, dedujejo to premoženje njegovi dediči.
- da obstoja podlaga za denacionalizacijo obravnavane nepremičnine v smislu člena 5 ZDen,
- da je obravnavano zemljišče sedaj pozidano zemljišče in to del javne ceste – avtoceste Maribor – Lenart,
- da je bila avtocesta zgrajena na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja, ki je ostalo v veljavi kljub ugotovljeni ničnosti Pogodbe o izročitvi ter ureditvi medsebojnih odškodninskih razmerij glede parc. št. ... k.o. Dragučova, sklenjene med D. d.d. in sklad S.K. z dne 12. 9. 2005, ker je to omogočal odprt denacionalizacijski postopek v skladu s členom 13 tedaj veljavnega ZUDVGA.
V skladu z izkristalizirano sodno prakso je v postopku denacionalizacije glede načina te upoštevno stanje podržavljene nepremičnine v času vračanja (na primer sodbaVrhovnega sodišča RS X Ips 683/2008). Ker je obravnavana nepremičnina sedaj del avtoceste, tedaj javne ceste, predstavlja javno dobro in je izven pravnega prometa, zato gre očitno za dejansko navezno okoliščino, ki nedvomno upravičuje uporabo zakonske ovire za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi na osnovi 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za postopek denacionalizacije upoštevna specialna zakonska ureditev po ZDen, ki je ni mogoče spregledati, s sklicevanjem na določbo člena 13 ZUDVGA. Če bi obveljala razlaga te določbe, kot jo ponuja pritožnica in bi omogočala „začasno“ vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku, s katerim bi nato moral D. d.d. kot investitor pri izgradnji avtoceste izvesti postopek razlastitve, bi dejansko to povsem izničilo možnost učinkovanja obvezujoče norme iz 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi kakršnakoli začasna vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku v bistvu temu omogočala, da posega v javni promet po avtocesti, kar pa je v nasprotju s pomenom nepremičnine, ki predstavlja javno dobro.
nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.