ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-20, 5, 64. URS člen 33.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja – pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last - pravica do zasebne lastnine – načelo prirejenosti postopkov – odvzem dostopa do sodišča
V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da se je pričel in tekel postopek po ZIKS vse do leta 2008 oziroma do prvih odločitev vrhovnega in ustavnega sodišča o teh zadevah. Nasprotni udeleženci do 2008 niso uveljavljali ugovora, da gre za drug postopek oziroma pravno podlago. Tako bi predlagatelji izgubili rok za uveljavljanje zahtev po ZDEN, kar bi gotovo pripeljalo do neenakega položaja vseh upravičencev in do stališča, ko je lahko ogrožena pravica do zasebne lastnine oziroma uveljavljanje pravice do poprave krivic. Prenos pristojnosti po 20-tih letih na upravni organ, pa čeprav bi z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje, ohranil prekluzivni rok, pomeni nepotrebno zavlačevanje in celo možnost odvzema dostopa do sodišča.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZZK-1 člen 5. ZLNDL člen 9.
priposestvovanje - denacionalizacijski postopek - ničnost - prepoved razpolaganja
Vrhovno sodišče je izrazilo stališče, da je prepoved razpolaganja v prvem odstavku 88. člena ZDen namenjena zavarovanju pravic denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poskusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Ker kot nepošten poskus razpolaganja ne moremo šteti pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, za katero morata biti izpolnjeni predpostavki dobrovernosti in lastniška posest v obdobju najmanj desetih let, ni mogoče šteti, da je 88. člen ZDen zajel tudi slednje. Kolikor so predpostavke iz 43. člena SPZ izpolnjene, nikakor ni moč trditi, da gre za kakršenkoli nepošten poskus razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Zato je sodišče druge stopnje prepričano, da prepoved razpolaganja po prvem odstavku 88.člena ZDen zajema le razpolaganja, ki zahtevajo izraz (pravno poslovne) volje (pravni posli in enostranske izjave volje), med katere priposestvovanje ne spada.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0078815
ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za izgubo koristi - odškodninski zahtevek - ugotavljanje koristi - stanje premoženja ob uveljavitvi zakona
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je treba upoštevati stanje premoženja ob uveljavitvi zakona in upoštevati korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko prejemal od uveljavitve zakona do vračila premoženja. Korist, ki bi jo upravičenec prejemal v času izdaje sodbe, je nerelevantna, treba je izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen.
Pri nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji upravičenosti zahtevka nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (tožene stranke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – nezazidano stavbno zemljišče - korist – nezmožnost razpolaganja
Po drugem odstavku 72. člena ZDen gre upravičencem odškodnina oziroma nadomestilo zgolj za nemožnost uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja in ne zaradi nemožnosti razpolaganja, zato nemožnost izročitve zemljišča oziroma stavbne pravice ne utemeljuje prisoje nadomestila po navedeni zakonski določbi.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079801
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja – nadomestilo koristi – najemnina – status naravne znamenitosti – informativni dokaz – nesklepčna tožba – zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Za uspešnost zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen mora tožnik izkazati premoženjsko korist, ki bi jo lahko dosegel, če bi podržavljeno premoženje pridobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Glede na ugovor toženke, da nepremičnin ni mogoče ekonomsko izkoriščati, saj se nahajajo na območju krajinskega parka, ki ima status naravne znamenitosti, za katerega velja poseben varstveni režim, bi moral tožnik konkretno opredeliti način rabe nepremičnin, ki bi zagotavljal donos in splošna trditev, da je korist enaka najemnini, ne zadošča. Ker torej ustreznih trditev v tej smeri ni bilo, je tožba nesklepčna in bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.
denacionalizacija - ničnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - priposestvovanje
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070460
ZST-1 člen 3. ZDen člen 71, 72.
plačilo sodne takse – več zavezancev – solidarna obveznost – oprostitev plačila sodne takse – denacionalizacijsko razmerje – odškodninsko razmerje
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
člani agrarnih skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - vpis v register agrarne skupnosti - odškodnina - rok za vložitev zahteve za vrnitev premoženja
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da bi morali tožniki z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti dokazati, da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso niti trdili niti dokazali, predložili so le novi članski imenik z dne 27. 12. 2012, niso upravičeni do vtoževane odškodnine po 10. členu ZPVAS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0075597
URS člen 33.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - načelo pravnomočnosti - pravica do zasebne lastnine
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, je kršitev pravice do zasebne lastnine.
V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopkih denacionalizacije.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic v obsegu kot ob podržavljenju - vrnitev pravnemu nasledniku - naknadno najdeno premoženje - izvedba dedovanja po ZD - dedovanje nepremičnin v naravi
Upoštevanje, da je odškodnina premoženjska pravica, in da vsi tožniki nastopajo v svojstvu pravnih naslednikov upravičencev ter glede na dikcijo 8. člena ZPVAS ne more biti dvoma, da odškodnina predstavlja naknadno najdeno premoženje in se bo zanjo moralo izvesti dedovanje po ZD, tako kot to velja za nepremičnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožniki vtožujejo izplačilo odškodnine v svojo korist, ne more biti utemeljen.
odškodnina za nemožnost uporabe premoženja - denacionalizacija - zastaranje terjatev - tek zastaralnih rokov - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji
Zastaranje odškodninskih terjatev zaradi nemožnosti uporabe premoženja teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Ker so upravičenci še pred podržavljanjem na predmetnih zemljiščih pridelovali hmelj in je bilo zemljišče ob uveljavitvi ZDen hmeljišče, je potrebno pri ugotavljanju izgubljene koristi izhajati iz pridelave hmelja.
ZDen člen 73, 73/1. ZPSPP člen 37. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 12.
denacionalizacijski postopek – pravica do odškodnine
Predlagateljica je v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica prostovoljno pristala na plačilo odškodnine, so njene navedbe v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243, 253, 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – višina nadomestila – izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje mora biti takšno, da njegove zaključke razumejo sodišče in stranke ter da ti iz mnenja lahko razberejo, na kakšen način oz. po kakšnem postopku je izvedenec do teh zaključkov prišel. Ker sodišče in stranke praviloma niso strokovnjaki iz področja stroke izvedenca, je nesmiselno pričakovati, da bo izvedenec (a fortiori pa sodišče) pojasnjeval, zakaj je uporabil neko metodo oz. utemeljeval njeno pravilnost. Mnenje mora biti tako, da ga lahko stranka preveri z lastnim strokovnim pomočnikom, če to želi.