ZNP člen 12, 12/5. ZPP člen 68. ZMZPP člen 2, 11, 16.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - krajevna pristojnost - uporaba slovenskega prava
Okoliščini, da je pogrešana oseba lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji in da je bil najverjetneje tu tudi rojen, v ZDA pa je imel le prebivališče, zadostujeta za uporabo 11. člena ZMZPP. Glede na lego nepremičnin je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - napredovanje v naziv
Revizija ni dovoljena, ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, prav tako pa ni obrazložil in dokazal obstoja zelo hudih posledic, na katere se sklicuje.
sprememba obtožbe - čas storitve kaznivega dejanja - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob izdaji sodbe sodišče preveri spremembo obtožnice z vidika obdolženčevega položaja in odreče pravno relevantnost dejanjem, ki presegajo tožilčevo upravičenje in predstavljajo njegovo zlorabo.
ZDavP člen 39, 39/1, 119. SRS (1993)21. ZPD člen 7, 10, 11. ZUP člen 235, 235/1. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 43, 43/1.
prometni davek – davek od osebnih prejemkov – prispevki za socialno varnost – verodostojna listina – pravni standard – dopolnjevanje upravne pritožbe – prekluzivni rok – kilometrina – službeno vozilo – stroški reprezentance – ocena davčne osnove
Vprašanje, ali je določena listina verodostojna listina na podlagi Slovenskih računovodskih standardov, je pravno vprašanje, zaradi rešitve katerega ni dopustno imenovati izvedencev.
Po izteku procesnega prekluzivnega roka za pritožbo v upravnem postopku, dopolnjevanje pritožbe ni dopustno.
V manjših gospodarskih družbah, kjer družbeniki nastopajo tudi kot poslovodne osebe in kupujejo blago in storitve za namene reprezentance, se, v primeru, da ni izkazano, kdo je prejel to blago in storitve, ter so hkrati blago in storitve takšne narave, da bi lahko bile tudi splošno potrošno blago, zneski, ki jih družba porabi za ta namen, štejejo za osebne prejemke poslovodnih oseb.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS – pravice članov
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a. ZSS člen 34, 34/3-1.
hitrejše napredovanje sodnika - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta – že rešeno pravno vprašanje
Pravno pomembno za odločitev v tej zadevi je to, da se Sodni svet mora pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa Zakon o sodniški službi za ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje pogoje za napredovanje, medtem ko ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, pomeni le oceno sodniške službe in ne pomeni, da jo je Sodni svet dolžan le prevzeti, ne da bi sam preveril, ali so podani pogoji za sodnikovo hitrejše napredovanje glede na zakonsko določene kriterije.
ZGO-1 člen 22, 23. ZSPDPO člen 11, 11/7, 14. ZUS-1 člen 32.
ukinitev grajenega javnega dobra – ugoditev pritožbi – začasna odredba
Pogoje za ukinitev grajenega javnega dobra ureja 23. člen ZGO-1. To pomeni, da morata o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena odločati dva organa, in sicer mora pobudo za postopek dati občinski svet občine, kjer se nahaja grajeno javno dobro, odločbo o tem, ali se javno dobo ukine, pa mora po uradni dolžnosti v zvezi s pobudo občinskega sveta izdati občinska uprava.
Letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem je splošni akt občine, vendar lahko vsebuje le stvarno premoženje, s katerim občina lahko razpolaga v smislu odtujitve oziroma omejitve rabe, to pa javno dobro ni.
soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja – posamični akt, sprejet na podlagi odpravljenega predpisa – zahteva za odpravo posamičnega akta
Ker je revidentu kot denacionalizacijskemu upravičencu v denacionalizacijskem postopku zajamčena vrnitev celotnega podržavljenega premoženja (v eni izmed predpisanih oblik), mu škodljive posledice iz tega naslova niti ne morejo nastati. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za odpravo soglasij za lastninsko preoblikovanje podjetja, izdanih po ZLPP, predpisani v 46. členu ZUstS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS1012642
ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1. ZPKor člen 2, 2-3. OZ člen 134, 178.
načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije– ni posamični upravni akt - poseg v ustavne pravice – odškodnina – drugo sodno varstvo
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije nima značaja posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika.
Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
Ker je v upravnem sporu mogoče uveljavljati varstvo ustavnih pravic le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, ki pa je v obravnavani zadevi zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.
ZDVGOMP člen 16, 25, 25/1-1, 27, 27/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
gradbeništvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - enotno dovoljenje za gradnjo mejnega prehoda - razlastitev
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 62, 62/2-1, 66, 70, 70/3, 70/4.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – napačno prikazano vplivno območje – ekspertno mnenje
Ker iz ekspertnega mnenja, ki ga je pritožbi v upravnem postopku priložila prizadeta stranka, izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je prizadeta stranka upravičena sodelovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 70. v zvezi s 1. točko drugega odstavka 62. člena ZGO-1, pravilna in zakonita.
Če iz obrazložitve gradbenega dovoljenja ne izhaja, da so bili presojani vsi vplivi na okolje, in zato ni mogoče ugotoviti, ali je predvidena gradnja skladna s PUP, se tako gradbeno dovoljenje odpravi.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – solastnik – ni izkazana pravica graditi
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prizadeta stranka solastnica objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, zato ima na podlagi 1. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poseg na objektu je možen samo s soglasjem vseh solastnikov. Ker to ni izkazano, tožeča stranka ni izkazala pravice graditi, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – čas podržavljenja – Odlok AVNOJ-a ali odločba o zaplembi – že rešeno vprašanje
Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.
Občinski svet lahko poseže v volilni izid, ki ga ugotovi občinska volilna komisija, samo v primeru, ko gre za sporni mandat, torej, kadar odloča o pravočasno vloženi pritožbi, s katero se uveljavlja varstvo volilne pravice drugega kandidata, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Ker je občinski svet v nasprotju z določbo 15. b člena ZLS-UPB2 zavrnil potrditev mandata tožnici, ki ni sporen (saj zoper njega pritožba ni bila vložena), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijani sklep o zavrnitvi mandata nezakonit, ga zato odpravilo in v zadevi odločilo samo.
ZUS-1 člen 92. ZZZDR člen 106. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-3. ZUP člen 37, 221.
zahteva za izločitev uradne osebe - pristranost uradne osebe - izločitveni razlog
Okoliščine, s katerimi revident utemeljuje predlog za izločitev uradne osebe, se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka, kar pa samo po sebi ni izločitveni razlog. Revident bi moral navesti pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je zaradi razmerja uradne osebe do stranke ali do upravne stvari podan dvom o nepristranosti uradne osebe.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.