Morebitna prekoračitev pooblastila, samodejno še ne privede do sankcije ničnosti poravnave, saj praviloma ne učinkuje nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem – v danem primeru torej nasproti odgovornostni zavarovalnici toženca in s tem tudi nasproti njemu glede na vsebino poravnave, temveč povzroči le upravičenje pooblastitelja nasproti pooblaščencu zahtevati povrnitev morebitne škode (93. člen ZOR).
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije – domneva o umiku predloga
Toženec ni plačal takse za predlog za dopustitev revizije, zato je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, po kateri se šteje, da je predlog umaknjen.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – glavna in postranske terjatve – obresti – zavrženje revizije
Pri ugotavljanju pravice do revizije se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti pa se upoštevajo le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Pri tem ni pomembno, v kakšni tehnični obliki tožnik uveljavlja obresti. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj skupnega premoženja
Sodišče pri odločanju ni ugotovilo, da stranki nista ustvarili skupnega premoženja, temveč le, da sporna nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pravdnih strank. Zato je pravilen zaključek sodišča, da tožnica ni pridobila lastninskih upravičenj (ne v obliki skupnega premoženja, kot tudi ne kot posledica skupne gradnje) na sporni nepremičnini, ki predstavlja toženčevo posebno premoženje.
ZPP člen 80, 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2, 377. ZGD-1 člen 265, 265/2, 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZZavar člen 22.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - skupno zastopanje zavarovalniške delniške družbe - uprava zavarovalniške družbe - zakoniti zastopnik - zavrženje revizije
Ker je podpisnik revizije omejen s skupnim zastopanjem, revizijo pa je podpisal in jo vložil sam, njegovo pravdno dejanje (vložitev revizije) ni upoštevno.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – vnuk kot dedič prvega dednega reda
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Če izpodbijana odločitev glede pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDVGOMP člen 16, 25, 25/1-1, 27, 27/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
gradbeništvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - enotno dovoljenje za gradnjo mejnega prehoda - razlastitev
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 62, 62/2-1, 66, 70, 70/3, 70/4.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – napačno prikazano vplivno območje – ekspertno mnenje
Ker iz ekspertnega mnenja, ki ga je pritožbi v upravnem postopku priložila prizadeta stranka, izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je prizadeta stranka upravičena sodelovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 70. v zvezi s 1. točko drugega odstavka 62. člena ZGO-1, pravilna in zakonita.
Če iz obrazložitve gradbenega dovoljenja ne izhaja, da so bili presojani vsi vplivi na okolje, in zato ni mogoče ugotoviti, ali je predvidena gradnja skladna s PUP, se tako gradbeno dovoljenje odpravi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS1012642
ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1. ZPKor člen 2, 2-3. OZ člen 134, 178.
načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije– ni posamični upravni akt - poseg v ustavne pravice – odškodnina – drugo sodno varstvo
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije nima značaja posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika.
Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
Ker je v upravnem sporu mogoče uveljavljati varstvo ustavnih pravic le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, ki pa je v obravnavani zadevi zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.
soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja – posamični akt, sprejet na podlagi odpravljenega predpisa – zahteva za odpravo posamičnega akta
Ker je revidentu kot denacionalizacijskemu upravičencu v denacionalizacijskem postopku zajamčena vrnitev celotnega podržavljenega premoženja (v eni izmed predpisanih oblik), mu škodljive posledice iz tega naslova niti ne morejo nastati. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za odpravo soglasij za lastninsko preoblikovanje podjetja, izdanih po ZLPP, predpisani v 46. členu ZUstS.
ZGO-1 člen 22, 23. ZSPDPO člen 11, 11/7, 14. ZUS-1 člen 32.
ukinitev grajenega javnega dobra – ugoditev pritožbi – začasna odredba
Pogoje za ukinitev grajenega javnega dobra ureja 23. člen ZGO-1. To pomeni, da morata o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena odločati dva organa, in sicer mora pobudo za postopek dati občinski svet občine, kjer se nahaja grajeno javno dobro, odločbo o tem, ali se javno dobo ukine, pa mora po uradni dolžnosti v zvezi s pobudo občinskega sveta izdati občinska uprava.
Letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem je splošni akt občine, vendar lahko vsebuje le stvarno premoženje, s katerim občina lahko razpolaga v smislu odtujitve oziroma omejitve rabe, to pa javno dobro ni.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS – pravice članov
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a. ZSS člen 34, 34/3-1.
hitrejše napredovanje sodnika - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta – že rešeno pravno vprašanje
Pravno pomembno za odločitev v tej zadevi je to, da se Sodni svet mora pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa Zakon o sodniški službi za ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje pogoje za napredovanje, medtem ko ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, pomeni le oceno sodniške službe in ne pomeni, da jo je Sodni svet dolžan le prevzeti, ne da bi sam preveril, ali so podani pogoji za sodnikovo hitrejše napredovanje glede na zakonsko določene kriterije.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZUS-1 člen 92. ZZZDR člen 106. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-3. ZUP člen 37, 221.
zahteva za izločitev uradne osebe - pristranost uradne osebe - izločitveni razlog
Okoliščine, s katerimi revident utemeljuje predlog za izločitev uradne osebe, se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka, kar pa samo po sebi ni izločitveni razlog. Revident bi moral navesti pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je zaradi razmerja uradne osebe do stranke ali do upravne stvari podan dvom o nepristranosti uradne osebe.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – solastnik – ni izkazana pravica graditi
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prizadeta stranka solastnica objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, zato ima na podlagi 1. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poseg na objektu je možen samo s soglasjem vseh solastnikov. Ker to ni izkazano, tožeča stranka ni izkazala pravice graditi, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – čas podržavljenja – Odlok AVNOJ-a ali odločba o zaplembi – že rešeno vprašanje
Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.