zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - napredovanje v naziv
Revizija ni dovoljena, ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, prav tako pa ni obrazložil in dokazal obstoja zelo hudih posledic, na katere se sklicuje.
sprememba obtožbe - čas storitve kaznivega dejanja - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob izdaji sodbe sodišče preveri spremembo obtožnice z vidika obdolženčevega položaja in odreče pravno relevantnost dejanjem, ki presegajo tožilčevo upravičenje in predstavljajo njegovo zlorabo.
ZDavP člen 39, 39/1, 119. SRS (1993)21. ZPD člen 7, 10, 11. ZUP člen 235, 235/1. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 43, 43/1.
prometni davek – davek od osebnih prejemkov – prispevki za socialno varnost – verodostojna listina – pravni standard – dopolnjevanje upravne pritožbe – prekluzivni rok – kilometrina – službeno vozilo – stroški reprezentance – ocena davčne osnove
Vprašanje, ali je določena listina verodostojna listina na podlagi Slovenskih računovodskih standardov, je pravno vprašanje, zaradi rešitve katerega ni dopustno imenovati izvedencev.
Po izteku procesnega prekluzivnega roka za pritožbo v upravnem postopku, dopolnjevanje pritožbe ni dopustno.
V manjših gospodarskih družbah, kjer družbeniki nastopajo tudi kot poslovodne osebe in kupujejo blago in storitve za namene reprezentance, se, v primeru, da ni izkazano, kdo je prejel to blago in storitve, ter so hkrati blago in storitve takšne narave, da bi lahko bile tudi splošno potrošno blago, zneski, ki jih družba porabi za ta namen, štejejo za osebne prejemke poslovodnih oseb.
ZNP člen 12, 12/5. ZPP člen 68. ZMZPP člen 2, 11, 16.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - krajevna pristojnost - uporaba slovenskega prava
Okoliščini, da je pogrešana oseba lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji in da je bil najverjetneje tu tudi rojen, v ZDA pa je imel le prebivališče, zadostujeta za uporabo 11. člena ZMZPP. Glede na lego nepremičnin je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Vedenje o škodi v smislu določb prvega odstavka 376. člena ZOR je treba razlagati tako, da mora oškodovanec poznati okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Za začetek teka zastaralnega roka zato ne more biti odločilna sama intenziteta tožnikove šepajoče hoje, saj kvalitativno pri tem, ob prej navedenih dejanskih ugotovitvah, ne gre za nov element, ki bi prispeval k bistveno drugačni vednosti o škodi.
predlog za dopustitev revizije - vknjižba lastninske pravice - neveljavnost vkjižbe - pomen pravnega vprašanja za odločitev v sporu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije zastavljeno vprašanje presega relevantno dejansko in pravno podlago, pomembno za odločitev v konkretni zadevi, zato odločitev ni odvisna od njegove rešitve.
Odškodninska obveza iniciatorja sodnega postopka je praviloma lahko podana takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali pa iz zlorabe postopka.
Odločitev sodišča, da toženka ni ravnala protipravno, ko je vložila tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani je pravilna, saj toženka v pravdi ni uveljavljala očitno neutemeljenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani – kar velja tudi za trditve predlagatelja o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki ga z judikatom, na katerega se sklicuje, ni izkazal – je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0012942
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 107/2. OZ člen 133. URS člen 69. ZNP člen 17, 17/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – enakovrednost nadomestnega zemljišča - izgubljeni dobiček – izpolnitev pogodbe - tožbeni zahtevek na določitev meje na razlaščenih nepremičninah
Kadar zatrjevana škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil, je oškodovanec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena OZ, ne pa po pravilih ZUreP-1.
Nadomestna nepremičnina mora biti razlaščeni enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. V primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, tako razlaščencu ne gre odškodnina za izgubljeni dobiček, ampak le odškodnina zaradi manjvrednosti nadomestne nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005254
ZKP člen 364, 364/8, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 287.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nasilništvo - umor - pomoč storilcu po storjenem kaznivem dejanju - odločitev o kazenski sankciji - obrazložitev kazni
Če se opis obsojenčevega ravnanja nanaša na predmeta, ki sta bila uporabljena pri istem kaznivem dejanju (istega storilca), je treba njegovo ravnanje opredeliti kot eno kaznivo dejanje pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju po prvem odstavku 287. člena KZ.
Zakon o kazenskem postopku ne določa obveznosti sodišča, da še posebej obrazloži odločitev za izrek najvišje predpisane kazni.
davek od osebnih prejemkov – prejemek – dejanski prejemnik izplačila – posrednik pri izplačilu - (ne)uporaba SRS pri odmeri davka od osebnih prejemkov
Ker je knjigovodkinja dvigovala denar zato, da ga je izplačala revidentovim zaposlenim, je bila zgolj revidentov posrednik pri izplačilu denarnih zneskov delavcem, zato teh zneskov ni mogoče šteti za njene prejemke.
Neobstoj verodostojnih listin v smislu SRS ne pomeni avtomatično podlage za odmero davka od osebnih prejemkov, ampak je treba ugotoviti dejanski prejem.
ZVPSBNO člen 16, 19, 20, 20/6, 20/7, 25, 25/1, 28. ZPP člen 339, 339/1, 367, 367/2, 367/4, 374, 379.
dovoljenost revizije – razveljavitev sklepa o zavrženju revizije – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – datum prenehanja kršitve – procesne določbe ZVPSBNO
V postopkih zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v primerih, kjer je ta kršitev prenehala pred 1. 1. 2007 (in ni bila vložena zahteva za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče), se procesne odločbe ZVPSBNO ne uporabljajo.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Čeprav oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, pa je dokončna odločitev o enkratni odškodnini ali renti vendarle pridržana sodišču. V sodni praksi je bilo že davno zavzeto stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, kadar sodišče prisodi rento, čeprav je tožnik postavil odškodninski zahtevek v enkratnem znesku,
med resne razloge, ki pogojujejo odmerjanje odškodnine v enkratnem znesku, pa šteje: možnost, da povzročitelj zaradi stečaja ne bi mogel izvajati svoje dolžnosti; pogoje za boljše življenje oškodovanca; odvrnitev negotovosti zaradi poznejših plačil, ker je oškodovanec brez trajnega prebivališča v državi; in včasih tudi pridobitev stanovanja, ki ustreza oškodovančevem zdravstvenemu stanju.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenost revizije zoper sklep - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije - vabilo na narok v obvestilu o preložitvi naroka - umik tožbe - učinki pravnomočnosti - pravni interes za sodbo na podlagi odpovedi
Umik tožbe je zaradi odsotnosti negativnega učinka pravnomočnosti lahko neugoden za tožene stranke, ne pa za tožečo stranko, ki tako nima pravnega interesa, da bi sodišče izdalo zanjo bolj neugodno odločitev (sodbo na podlagi odpovedi zahtevku).