KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005254
ZKP člen 364, 364/8, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 287.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nasilništvo - umor - pomoč storilcu po storjenem kaznivem dejanju - odločitev o kazenski sankciji - obrazložitev kazni
Če se opis obsojenčevega ravnanja nanaša na predmeta, ki sta bila uporabljena pri istem kaznivem dejanju (istega storilca), je treba njegovo ravnanje opredeliti kot eno kaznivo dejanje pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju po prvem odstavku 287. člena KZ.
Zakon o kazenskem postopku ne določa obveznosti sodišča, da še posebej obrazloži odločitev za izrek najvišje predpisane kazni.
Morebitna prekoračitev pooblastila, samodejno še ne privede do sankcije ničnosti poravnave, saj praviloma ne učinkuje nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem – v danem primeru torej nasproti odgovornostni zavarovalnici toženca in s tem tudi nasproti njemu glede na vsebino poravnave, temveč povzroči le upravičenje pooblastitelja nasproti pooblaščencu zahtevati povrnitev morebitne škode (93. člen ZOR).
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije – domneva o umiku predloga
Toženec ni plačal takse za predlog za dopustitev revizije, zato je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, po kateri se šteje, da je predlog umaknjen.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – glavna in postranske terjatve – obresti – zavrženje revizije
Pri ugotavljanju pravice do revizije se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti pa se upoštevajo le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Pri tem ni pomembno, v kakšni tehnični obliki tožnik uveljavlja obresti. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj skupnega premoženja
Sodišče pri odločanju ni ugotovilo, da stranki nista ustvarili skupnega premoženja, temveč le, da sporna nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pravdnih strank. Zato je pravilen zaključek sodišča, da tožnica ni pridobila lastninskih upravičenj (ne v obliki skupnega premoženja, kot tudi ne kot posledica skupne gradnje) na sporni nepremičnini, ki predstavlja toženčevo posebno premoženje.
ZPP člen 80, 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2, 377. ZGD-1 člen 265, 265/2, 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZZavar člen 22.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - skupno zastopanje zavarovalniške delniške družbe - uprava zavarovalniške družbe - zakoniti zastopnik - zavrženje revizije
Ker je podpisnik revizije omejen s skupnim zastopanjem, revizijo pa je podpisal in jo vložil sam, njegovo pravdno dejanje (vložitev revizije) ni upoštevno.
stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Zgolj dejstvo, da je prodajalec tožniku ob nakupu nepremičnin pokazal sporno pot, ne zadostuje za ugotovitev tožnikove dobrovernosti v smislu 217. člena SPZ.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - enotna sodna praksa - opredelitev opravilnih številk sodnih odločb - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odsotnost ustreznih obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije onemogoča vsebinski preizkus predloga, zato je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367. b člena tožnikov nepopolni predlog za dopustitev zavrglo.
Odločitve sodnika, sprejete v drugih kazenskih zadevah, ne glede na to, ali se obsojenec z njimi strinja ali ne, same po sebi ne morejo biti razlog za dvom v nepristranskost sodnika, četudi se v okviru njihovega obravnavanja seznani z dogodkom, ki je predmet konkretne kazenske zadeve.
ZOR člen 219. OZ člen 198. SZ člen 150. ZPP člen 13, 371, 371/3.
nadomestilo za uporabo tuje stvari - verzija - višina prikrajšanja - prikrajšanec - predhodno vprašanje
Glede na to, da je tožnikov pravni prednik na tožnika prenesel izvrševanje vseh lastninskih upravičenj, tožencu pa je bilo to znano in ni imel nobene podlage za dvom o učinkovitosti tega prenosa, je pravilno stališče nižjih sodišč, po katerem je nadomestilo za uporabo tuje stvari upravičen zahtevati tožnik (kljub temu, da v spornem obdobju še ni bil vključen kot lastnik).
Ker je toženec kot (nekdanji) imetnik stanovanjske pravice imel po zakonu pravico skleniti najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je bil v obdobju, ko najemna pogodba še ni bila sklenjena, okoriščen – posledično pa tožnik prikrajšan – le za tak znesek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Dvom o sodnikovi nepristranskosti je razlog za izločitev, oziroma če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za nujno delegacijo, ne pa za delegacijo iz razlogov smotrnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - trajanje postopka - dvom o nepristranskosti sodišča
V tej zadevi je prvostopenjsko sodišče že izdalo sodbo, zato prenos pristojnosti za odločanje na prvi stopnji ni več mogoč.
Navedbe tožnice, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno osebno prizadetost v sporu z razvezanim zakoncem in zaradi dolgotrajnosti postopka (ki sedaj teče le še glede plačila uporabnine). Te trditve pa same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost pritožbenega sodišča.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 30, 32. ZPP-D člen 2, 4, 129, 132. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
spor o pristojnosti – razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo – sprememba zakona - vrednost spornega predmeta – učinki spremembe zakona glede na fazo postopka
Okrajno sodišče v Ljubljani je 23. 12. 2009 izdalo sklep, v katerem je med ostalim odločilo (smiselno o svoji nepristojnosti za nadaljnji postopek in) o pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru za nadaljnji pravdni postopek po tega dne še veljavnih in do 31. 12. 2009 uporabljivih prejšnjih določbah 30. in 32. člena ZPP, da je mejna vrednost glede stvarne pristojnosti 8.345,85 EUR. Tako je pred 1. 1. 2010 zaradi vrednosti spornega predmeta v tej zadevi 16.149,01 EUR postalo stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in je obdržalo svojo pristojnost tudi po 1. 1. 2010, ko so se sicer začele uporabljati zakonske določbe o višji mejni vrednosti za razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravni interes za predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija je glede na vrednost spornega predmeta dovoljena že po samem zakonu, zato tožnik nima pravnega interesa za predlog za dopustitev revizije.
Klasičnih metod policijskega dela, med katere sodi tudi opazovanje, pri katerih se ne uporabljajo tehnične naprave, ni mogoče šteti za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Odgovor na vprašanje, kako se vpisuje lastninska pravica na stanovanjskih hišah, ki so bile vrnjene v postopku denacionalizacije, če so bila posamezna stanovanja iz denacionalizacije izvzeta, je sicer načeloma pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, vendar na odločitev o tožničinem primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku ne more imeti nobenega vpliva.
Uveljavitev določene razlage neke materialnopravne norme obligacijskega prava, do katere pride v določenem trenutku v sodni praksi, nikakor ne more imeti za posledico samodejnega izbrisanja vseh pravnih učinkov razpolaganj udeležencev obligacijskih razmerij, ki so se pred tem trenutkom odločili za določeno pogodbeno ureditev teh razmerij. Prav tako nevednost stranke (izvensodne) poravnave o tem, da bo pozneje, torej določen čas po sklenitvi poravnave, v sodni praksi uveljavljena neka drugačna razlaga materialnega prava, nikakor ne predstavlja zmotne predstave stranke poravnave o obstoju (ali neobstoju) nekega pravnega razmerja (v smislu prvega odstavka 1097. ZOR), niti njene zmotne predstave o obstoju nekega dejstva (v smislu drugega odstavka 1097. člena ZOR), katerega obstoj upošteva pri svoji odločitvi za sklenitev poravnave.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, bi po drugem odstavku 367. člena ZPP bila revizija dovoljena, zato vložitev predloga za dopustitev revizije ni predvidena.
ZPP člen 367, 367b, 367b/1, 367b/2, 367c, 367c/1, 377. ZPP-D člen 130.
predlog za dopustitev revizije – predlog, vložen pri napačnem sodišču – očitna pomota – prepozen predlog – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka je predlog za dopustitev revizije vložila na okrožno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Zato je predlog kot prepozen zavrglo.