starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki matične evidence - stroški odgovora na revizijo
Zavarovanec ima pravico, da se za odmero pokojnine v smislu določb 43. člena ZPIZ/92 vzamejo čim natančnejši podatki o njegovih plačah. Na podlagi 218. člena ZPIZ/92 se pri odmeri pokojnine upoštevajo podatki o zavarovančevi plači iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Vendar v primeru, ko po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Tak dokaz je lahko tudi primerjalni izračun z ustrezno zajetimi podatki o višini plač sodelavcev v istem obdobju.
delovni in socialni spor - dovoljenost revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato tudi ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - podjetniška kolektivna pogodba - pojem plače
V četrtem odstavku 109. člena ZDR določena omejitev višine odpravnine ni določena kot zakonsko določeni maksimum, ki bi kot ius cogens preprečevala ugodnejšo ureditev s katerokoli kolektivno pogodbo. Omejuje le višino odpravnine po 2. odstavku 109. člena ZDR tako, da se pri delavcih, zaposlenih nad trideset let, daljša delovna doba ne pozna več pri višini odpravnine, temveč znaša ta 10-kratnik osnove. Tako določena odpravnina je še vedno zakonski minimum, ki ga kolektivna pogodba - nenazadnje pa vedno tudi pogodba o zaposlitvi - lahko preseže.
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v BIH že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - poziv na delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za odpoved
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika pozvala na delo šele 6. 12. 2006 (šele v postopku izvršbe) in zglasitev tožnika pri njej 11. 11. 2006 ne pomeni odločilnega datuma za presojo o datumu seznanitve tožene stranke z razlogi za redno odpoved. Ta razlog je nastopil najkasneje z ukinitvijo tožnikovega delovnega mesta, kar pomeni, da je bila odpoved prepozna.
predlog za dopustitev revizije - pravna in dejanska vprašanja - pravilnost ocene vrednosti dela v izvedenskem mnenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dokaz z izvedencem se izvaja za ugotovitev pravno pomembnih dejstev. Zato predlagateljica z vprašanjem, ali je izvedenec pravilno ocenil vrednost izpadlega pokojnikovega dela na kmetiji skuša doseči preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. To pa ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZPPSL člen 13, 13/1, 74, 74/1-6, 137, 137/2-1, 163, 165.
stečajni postopek - odstop od pogodbe - status terjatve upnika zaradi odstopa stečajnega upravitelja od pogodbe - uveljavljanje terjatve
O plačilu terjatev v stečajnem postopku odloča stečajni senat. Praviloma je to s sklepom o glavni razdelitvi, lahko pa, predvsem če gre za privilegirane terjatve, tudi s posebnim sklepom. Pravno varstvo zoper sklepe stečajnega senata je zagotovljeno s pritožbo. Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) takšnih terjatev zaradi posebne, zgoraj opisane ureditve, ni dopustno.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Odgovor na vprašanje, kako se vpisuje lastninska pravica na stanovanjskih hišah, ki so bile vrnjene v postopku denacionalizacije, če so bila posamezna stanovanja iz denacionalizacije izvzeta, je sicer načeloma pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, vendar na odločitev o tožničinem primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku ne more imeti nobenega vpliva.
Klasičnih metod policijskega dela, med katere sodi tudi opazovanje, pri katerih se ne uporabljajo tehnične naprave, ni mogoče šteti za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravni interes za predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija je glede na vrednost spornega predmeta dovoljena že po samem zakonu, zato tožnik nima pravnega interesa za predlog za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Dvom o sodnikovi nepristranskosti je razlog za izločitev, oziroma če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za nujno delegacijo, ne pa za delegacijo iz razlogov smotrnosti.
Uveljavitev določene razlage neke materialnopravne norme obligacijskega prava, do katere pride v določenem trenutku v sodni praksi, nikakor ne more imeti za posledico samodejnega izbrisanja vseh pravnih učinkov razpolaganj udeležencev obligacijskih razmerij, ki so se pred tem trenutkom odločili za določeno pogodbeno ureditev teh razmerij. Prav tako nevednost stranke (izvensodne) poravnave o tem, da bo pozneje, torej določen čas po sklenitvi poravnave, v sodni praksi uveljavljena neka drugačna razlaga materialnega prava, nikakor ne predstavlja zmotne predstave stranke poravnave o obstoju (ali neobstoju) nekega pravnega razmerja (v smislu prvega odstavka 1097. ZOR), niti njene zmotne predstave o obstoju nekega dejstva (v smislu drugega odstavka 1097. člena ZOR), katerega obstoj upošteva pri svoji odločitvi za sklenitev poravnave.
ZPP člen 367, 367b, 367b/1, 367b/2, 367c, 367c/1, 377. ZPP-D člen 130.
predlog za dopustitev revizije – predlog, vložen pri napačnem sodišču – očitna pomota – prepozen predlog – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka je predlog za dopustitev revizije vložila na okrožno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Zato je predlog kot prepozen zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, bi po drugem odstavku 367. člena ZPP bila revizija dovoljena, zato vložitev predloga za dopustitev revizije ni predvidena.
ZOR člen 219. OZ člen 198. SZ člen 150. ZPP člen 13, 371, 371/3.
nadomestilo za uporabo tuje stvari - verzija - višina prikrajšanja - prikrajšanec - predhodno vprašanje
Glede na to, da je tožnikov pravni prednik na tožnika prenesel izvrševanje vseh lastninskih upravičenj, tožencu pa je bilo to znano in ni imel nobene podlage za dvom o učinkovitosti tega prenosa, je pravilno stališče nižjih sodišč, po katerem je nadomestilo za uporabo tuje stvari upravičen zahtevati tožnik (kljub temu, da v spornem obdobju še ni bil vključen kot lastnik).
Ker je toženec kot (nekdanji) imetnik stanovanjske pravice imel po zakonu pravico skleniti najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je bil v obdobju, ko najemna pogodba še ni bila sklenjena, okoriščen – posledično pa tožnik prikrajšan – le za tak znesek.
stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Zgolj dejstvo, da je prodajalec tožniku ob nakupu nepremičnin pokazal sporno pot, ne zadostuje za ugotovitev tožnikove dobrovernosti v smislu 217. člena SPZ.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - enotna sodna praksa - opredelitev opravilnih številk sodnih odločb - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odsotnost ustreznih obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije onemogoča vsebinski preizkus predloga, zato je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367. b člena tožnikov nepopolni predlog za dopustitev zavrglo.
Odločitve sodnika, sprejete v drugih kazenskih zadevah, ne glede na to, ali se obsojenec z njimi strinja ali ne, same po sebi ne morejo biti razlog za dvom v nepristranskost sodnika, četudi se v okviru njihovega obravnavanja seznani z dogodkom, ki je predmet konkretne kazenske zadeve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - trajanje postopka - dvom o nepristranskosti sodišča
V tej zadevi je prvostopenjsko sodišče že izdalo sodbo, zato prenos pristojnosti za odločanje na prvi stopnji ni več mogoč.
Navedbe tožnice, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno osebno prizadetost v sporu z razvezanim zakoncem in zaradi dolgotrajnosti postopka (ki sedaj teče le še glede plačila uporabnine). Te trditve pa same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost pritožbenega sodišča.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 30, 32. ZPP-D člen 2, 4, 129, 132. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
spor o pristojnosti – razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo – sprememba zakona - vrednost spornega predmeta – učinki spremembe zakona glede na fazo postopka
Okrajno sodišče v Ljubljani je 23. 12. 2009 izdalo sklep, v katerem je med ostalim odločilo (smiselno o svoji nepristojnosti za nadaljnji postopek in) o pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru za nadaljnji pravdni postopek po tega dne še veljavnih in do 31. 12. 2009 uporabljivih prejšnjih določbah 30. in 32. člena ZPP, da je mejna vrednost glede stvarne pristojnosti 8.345,85 EUR. Tako je pred 1. 1. 2010 zaradi vrednosti spornega predmeta v tej zadevi 16.149,01 EUR postalo stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in je obdržalo svojo pristojnost tudi po 1. 1. 2010, ko so se sicer začele uporabljati zakonske določbe o višji mejni vrednosti za razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo.