delovni in socialni spor - dovoljenost revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato tudi ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki matične evidence - stroški odgovora na revizijo
Zavarovanec ima pravico, da se za odmero pokojnine v smislu določb 43. člena ZPIZ/92 vzamejo čim natančnejši podatki o njegovih plačah. Na podlagi 218. člena ZPIZ/92 se pri odmeri pokojnine upoštevajo podatki o zavarovančevi plači iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Vendar v primeru, ko po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Tak dokaz je lahko tudi primerjalni izračun z ustrezno zajetimi podatki o višini plač sodelavcev v istem obdobju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - podjetniška kolektivna pogodba - pojem plače
V četrtem odstavku 109. člena ZDR določena omejitev višine odpravnine ni določena kot zakonsko določeni maksimum, ki bi kot ius cogens preprečevala ugodnejšo ureditev s katerokoli kolektivno pogodbo. Omejuje le višino odpravnine po 2. odstavku 109. člena ZDR tako, da se pri delavcih, zaposlenih nad trideset let, daljša delovna doba ne pozna več pri višini odpravnine, temveč znaša ta 10-kratnik osnove. Tako določena odpravnina je še vedno zakonski minimum, ki ga kolektivna pogodba - nenazadnje pa vedno tudi pogodba o zaposlitvi - lahko preseže.
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v BIH že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - poziv na delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za odpoved
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika pozvala na delo šele 6. 12. 2006 (šele v postopku izvršbe) in zglasitev tožnika pri njej 11. 11. 2006 ne pomeni odločilnega datuma za presojo o datumu seznanitve tožene stranke z razlogi za redno odpoved. Ta razlog je nastopil najkasneje z ukinitvijo tožnikovega delovnega mesta, kar pomeni, da je bila odpoved prepozna.
ZPPSL člen 13, 13/1, 74, 74/1-6, 137, 137/2-1, 163, 165.
stečajni postopek - odstop od pogodbe - status terjatve upnika zaradi odstopa stečajnega upravitelja od pogodbe - uveljavljanje terjatve
O plačilu terjatev v stečajnem postopku odloča stečajni senat. Praviloma je to s sklepom o glavni razdelitvi, lahko pa, predvsem če gre za privilegirane terjatve, tudi s posebnim sklepom. Pravno varstvo zoper sklepe stečajnega senata je zagotovljeno s pritožbo. Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) takšnih terjatev zaradi posebne, zgoraj opisane ureditve, ni dopustno.
predlog za dopustitev revizije - pravna in dejanska vprašanja - pravilnost ocene vrednosti dela v izvedenskem mnenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dokaz z izvedencem se izvaja za ugotovitev pravno pomembnih dejstev. Zato predlagateljica z vprašanjem, ali je izvedenec pravilno ocenil vrednost izpadlega pokojnikovega dela na kmetiji skuša doseči preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. To pa ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
davek od osebnih prejemkov – prejemek – dejanski prejemnik izplačila – posrednik pri izplačilu - (ne)uporaba SRS pri odmeri davka od osebnih prejemkov
Ker je knjigovodkinja dvigovala denar zato, da ga je izplačala revidentovim zaposlenim, je bila zgolj revidentov posrednik pri izplačilu denarnih zneskov delavcem, zato teh zneskov ni mogoče šteti za njene prejemke.
Neobstoj verodostojnih listin v smislu SRS ne pomeni avtomatično podlage za odmero davka od osebnih prejemkov, ampak je treba ugotoviti dejanski prejem.
ZVPSBNO člen 16, 19, 20, 20/6, 20/7, 25, 25/1, 28. ZPP člen 339, 339/1, 367, 367/2, 367/4, 374, 379.
dovoljenost revizije – razveljavitev sklepa o zavrženju revizije – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – datum prenehanja kršitve – procesne določbe ZVPSBNO
V postopkih zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v primerih, kjer je ta kršitev prenehala pred 1. 1. 2007 (in ni bila vložena zahteva za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče), se procesne odločbe ZVPSBNO ne uporabljajo.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Čeprav oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, pa je dokončna odločitev o enkratni odškodnini ali renti vendarle pridržana sodišču. V sodni praksi je bilo že davno zavzeto stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, kadar sodišče prisodi rento, čeprav je tožnik postavil odškodninski zahtevek v enkratnem znesku,
med resne razloge, ki pogojujejo odmerjanje odškodnine v enkratnem znesku, pa šteje: možnost, da povzročitelj zaradi stečaja ne bi mogel izvajati svoje dolžnosti; pogoje za boljše življenje oškodovanca; odvrnitev negotovosti zaradi poznejših plačil, ker je oškodovanec brez trajnega prebivališča v državi; in včasih tudi pridobitev stanovanja, ki ustreza oškodovančevem zdravstvenemu stanju.
dovoljenost revizije zoper sklep - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije - vabilo na narok v obvestilu o preložitvi naroka - umik tožbe - učinki pravnomočnosti - pravni interes za sodbo na podlagi odpovedi
Umik tožbe je zaradi odsotnosti negativnega učinka pravnomočnosti lahko neugoden za tožene stranke, ne pa za tožečo stranko, ki tako nima pravnega interesa, da bi sodišče izdalo zanjo bolj neugodno odločitev (sodbo na podlagi odpovedi zahtevku).
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0012942
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 107/2. OZ člen 133. URS člen 69. ZNP člen 17, 17/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – enakovrednost nadomestnega zemljišča - izgubljeni dobiček – izpolnitev pogodbe - tožbeni zahtevek na določitev meje na razlaščenih nepremičninah
Kadar zatrjevana škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil, je oškodovanec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena OZ, ne pa po pravilih ZUreP-1.
Nadomestna nepremičnina mora biti razlaščeni enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. V primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, tako razlaščencu ne gre odškodnina za izgubljeni dobiček, ampak le odškodnina zaradi manjvrednosti nadomestne nepremičnine.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani – kar velja tudi za trditve predlagatelja o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki ga z judikatom, na katerega se sklicuje, ni izkazal – je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Odškodninska obveza iniciatorja sodnega postopka je praviloma lahko podana takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali pa iz zlorabe postopka.
Odločitev sodišča, da toženka ni ravnala protipravno, ko je vložila tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani je pravilna, saj toženka v pravdi ni uveljavljala očitno neutemeljenega zahtevka.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Vedenje o škodi v smislu določb prvega odstavka 376. člena ZOR je treba razlagati tako, da mora oškodovanec poznati okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Za začetek teka zastaralnega roka zato ne more biti odločilna sama intenziteta tožnikove šepajoče hoje, saj kvalitativno pri tem, ob prej navedenih dejanskih ugotovitvah, ne gre za nov element, ki bi prispeval k bistveno drugačni vednosti o škodi.
predlog za dopustitev revizije - vknjižba lastninske pravice - neveljavnost vkjižbe - pomen pravnega vprašanja za odločitev v sporu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije zastavljeno vprašanje presega relevantno dejansko in pravno podlago, pomembno za odločitev v konkretni zadevi, zato odločitev ni odvisna od njegove rešitve.