določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - sodni izvršitelj kot stranka v postopku
Funkcija izvršitelja, ki ga imenuje minister za pravosodje, ni v tolikšni meri povezana s sodniki pristojnega sodišča, da bi bilo mogoče že zaradi tega sklepati o nepristranskosti sodišča.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 44, 87, 142. ZGO-1 člen 69.
sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v upravnem sporu – stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku – konkludentno priznanje položaja stranke - osebno vročanje gradbenega dovoljenja strankam
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
ZP-1-UPB3 člen 15, 15/2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za sodno varstvo - redni sodni postopek - postopek o prekršku - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb - odgovornost odgovorne osebe
V sodbi, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo, mora oceniti vse relevantne navedbe zahteve.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - zavarovalni zastopnik - drugo ustrezno delovno mesto
Delo zavarovalnega zastopnika za premoženjsko zavarovanje ni bilo ustrezno delovno mesto, ki bi ga tožena stranka morala ponuditi tožnici, saj ni bilo mogoče pričakovati, da bi tožnica na njem dosegla boljše rezultate oziroma bila uspešnejša, kot je bila na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika za osebna zavarovanja.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - odgovornost odgovorne osebe - bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa odloča o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek, mora za izdajo plačilnega naloga kot posebne oblike odločbe o prekršku tudi dejstva, na podlagi katerih napravi sklep, da so podani pogoji za njeno odgovornost iz 15. člena ZP-1, osebno zaznati ali jih ugotoviti z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav.
nagrada stečajnega upravitelja - pravica do dela nagrade - izplačilo dela nagrade med postopkom - zahteva za varstvo zakonitosti
1. in 2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP vsebinsko in časovno razločujeta običajna opravila stečajnega upravitelja po fazah stečajnega postopka ter na ta način omogočata izplačevanje dela nadomestila nagrade, ki gre stečajnemu upravitelju za njegovo delo po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP, med stečajnim postopkom. V tem smislu ni izključena uporaba določb 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 (arg. drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 495. člena ZFPPIPP), kajti omenjene faze stečajnega postopka so skupne prejšnji in sedanji ureditvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - nespoštovanje navodil zdravnika - vročitev odpovedi - sposobnost razumeti pomen odpovedi - pravočasnost tožbe - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
Ne glede na to, ali gre le za fikcijo vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali za dejansko vročitev, je za odločitev o pravočasnosti vložitve tožbe pomembno, ali je bil tožnik sploh sposoben vložiti tožbo pravočasno.
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da se je tožena stranka s tožnikovo kršitvijo seznanila najkasneje 21. 7. 2003. Ob takih dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 9. 2003.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - prenos sedeža pravne osebe - lažja izvedba postopka
Glede na to, da je tožena stranka tekom postopka prenesla svoj sedež v Kranj, tožeča stranka pa ima sedež v Ljubljani, ter da sta odvetnika obeh strank iz Ljubljane, je očitno, da postopek pred sodiščem v Mariboru ne bi bil ekonomičen. S predlogom za delegacijo tožene stranke se je tožeča stranka strinjala.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005230
ZVCP-1 člen 233. URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Aktivno sodelovanje, ki ga kršitelju nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, ne pomeni le dolžnosti predlagati materialno relevantne dokaze, temveč mora kršitelj storiti vse, da organu sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi - šele če kršitelj verjetno izkaže, da določenega razbremenilnega dokaza ne more sam pridobiti, bo zadostovalo, da poda popoln predlog, naj tak dokaz priskrbi in izvede organ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005218
ZP-1-UPB3 člen 45, 52, 52/2-5. ZP-1E člen 52, 52/2-5.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
V času izdaje izpodbijanega plačilnega naloga veljavno besedilo ZP-1E je v 5. alineji drugega odstavka 52. člena tega zakona določalo, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je bila predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk. Okoliščina, da je bil storilec v času storitve prekrška voznik začetnik, za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem ni bila pomembna.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča ni razlogov o odločilnih dejstvih.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja in zoper njegove odločbe ni pritožbe.
poslovodna oseba - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razrešitev - odpravnina
V pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo se je mogoče dogovoriti, da preneha veljati tudi v primerih, ki jih zakon izrecno ne predvideva. Ni pa se mogoče dogovoriti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, določenih v zakonu (npr. iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti), brez spoštovanja zahtev, ki jih nalaga zakon v primeru tovrstnih odpovedi.
Če primeri prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo v pogodbi o zaposlitvi niso konkretizirani, pavšalno določilo, da pogodbeno razmerje lahko preneha tudi „iz drugih utemeljenih razlogov“, ni zakonita podlaga za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 44, 44/2, 45.
voznik avtobusa - pokojninska osnova - odmera pokojnine - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede na to, da je tožnik opravljal delo preko polnega delovnega časa v okviru določb takratnega statuta delodajalca v smislu posebnega delovnega pogoja, je utemeljeno zahteval, da se ugotovljena izplačila za delo preko polnega delovnega časa v letu 1970 in 1971 upoštevajo med dohodke, ki se upoštevajo v njegovi pokojninski osnovi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev poslovne enote - rok za odpoved
Slabi poslovni rezultati posamezne poslovne enote sami na sebi ne pomenijo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog za odpoved je v konkretnem primeru nastopil šele s končno odločitvijo vodstva delodajalca o ukinitvi poslovne enote.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - pravna praznina
Zakon pravice oseb v delovnem razmerju ne ureja drugače, kot pravico samozaposlenih, ampak pravice samozaposlenih do delne pokojnine sploh ne ureja. Ne gre za neustavnost zakonske določbe kot take, ampak je neustavnost v tem, da zakon nečesa ne ureja. Govorimo o zakonski praznini, ki jo sodišče z upoštevanjem določenih pravil lahko zapolni.
Pravico do delne pokojnine ima tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
ZDR člen 73. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
prenos dejavnosti vzdrževanja opreme - identiteta gospodarske enote - sprememba delodajalca
Za odgovor, ali gre v posameznem primeru za prenos, je treba ugotavljati vsa značilna dejstva prenosa in na podlagi teh dejstev ugotavljati, ali je šlo za prenos ali ne.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno, kaj je bilo dejansko prenešeno in na kakšen način, ali gre pri podjetju V. d.o.o za nadaljevanje istega dela, kot ga je opravljala skupina v ukinjeni funkcionalni enoti ali zgolj dela, ki ga je V. d.o.o. izvajal za toženo stranko tudi prej, kdo je to delo opravljal prej in kdo sedaj, kar vse so dejavniki, ki pomembno vplivajo na to, ali je v spornem primeru dejansko šlo za prenos ali ne. Ker je sodišče druge stopnje izhajalo iz dejstev, ki (še) ne dajejo podlage za presojo, da je med toženo stranko in družbo V. d.o.o prišlo do prenosa dejavnosti, je materialno pravo zmotno uporabljeno.
ZPIZ člen 270. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (1990) člen 24f.
odmera višine pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo v tujini - detaširani delavci
Tožena stranka je ob predčasni upokojitvi tožnika v mesecu decembru 1990 pri ugotavljanju njegove pokojninske osnove za čas, ko je bil začasno napoten na delo v tujino, utemeljeno upoštevala višino osnove, od katere so bili za tožnika vplačani prispevki, ne pa tožnikovih dejanskih deviznih prejemkov iz naslova plače.