hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - odgovornost pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča
Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opustitev obveznosti - trajajoča kršitev - rok za odpoved - prepoved škodljivega ravnanja - veljavnost pravilnika delodajalca
Rok za podajo izredne odpovedi zaradi opustitve obveznosti ni začel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil opravljanje svoje osnovne delovne naloge vnašanja zdravstvenih kartotek v računalnik, ampak najkasneje z dnem, ko je opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč kršitev trajala.
Ni pomembno na podlagi česa je direktor podružnice tožene stranke podal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka oziroma je direktor tožene stranke podal zahtevo za uvedbo tega postopka.
Če kolektivna pogodba določa, da gre za hujšo kršitev delovnih dolžnosti, za katero se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, delodajalcu ni treba še posebej dokazovati kvalifikatornih okoliščin iz 89. člena ZDR/90.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ob ugotovitvi, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. 6. 2005 in da je ob očitnem pristanku (soglasju) tožene stranke nadaljeval z delom do 5. 7. 2005, je sodišče pravilno zaključilo, da je bil s tem izpolnjen pogoj iz 54. člena ZDR za preoblikovanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prištevnost - odgovornost za prekršek
Prištevnost storilca je pogoj za oblikovanje njegove krivde oziroma odgovornosti za prekršek (9. člen ZP-1), neprištevnost storilca pa odgovornost za prekršek izključuje (8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z negotovostjo, ali bo tožena stranka obdržala poslovnega partnerja, kar pa ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 52. členu ZDR. Pogodba dejansko ni bila sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela, saj je ob sklenitvi pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovani obseg dela.
Tožnik je vložil revizijo po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec - predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Takšna revizija je nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.
pravica do premestitve na drugo ustrezno delo - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Pravice na podlagi invalidnosti gredo zavarovancu glede na določbo petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 z dnem nastanka invalidnosti, kar pa še ne pomeni, da se bodo od takrat tudi izplačevale. Za izplačevanje pravice do delne invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, med katerimi je tudi določba prvega odstavka 159. člena ZPIZ-1, da se zavarovancu ta pravica izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, izplačuje pa se, dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
ZP-1-UPB3 člen 57, 57/6, 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/8, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis prekrška - obrazložitev sodbe - presoja pritožbenih navedb - odgovornost odgovorne osebe
Za odločitev v konkretni zadevi, ali je bil storilki zagotovljen pošten postopek, je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil s strani prekrškovnega organa poslan sodišču in s katerim storilka prekrška ni bila seznanjena, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu.
Odgovorna oseba pravne osebe je odgovorna za prekršek le, če je bil storjen z njenim delovanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.
prekršek stanja - zastaranje pregona - neskladna gradnja - konec gradnje - čas storitve prekrška
Prekršek neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (prvi odstavek 180. člena ZGO-1) je storjen takrat, ko storilec preneha z ravnanji, ki pomenijo neskladno gradnjo oziroma ko je objekt dokončan (in takrat tudi začne teči zastaranje).
zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - presoja pritožbenih navedb
Če je vložena pravočasna in utemeljena zahteva za sodno varstvo, sme prekrškovni organ sam odpraviti (nepravnomočno) odločbo o prekršku in jo (med drugim) nadomestiti z novo.
ZDR člen 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3, 113. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije (1995) člen 40. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - izraba ur za sindikalno delo - sindikalni zastopnik - varstvo pred odpovedjo - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je v očitanih dneh sicer imel utemeljen razlog za odsotnost z dela zaradi sestankov v zvezi s sindikalno dejavnostjo, vendar je kršil pravilo tožene stranke, da jo je dolžan (vnaprej) obvestiti o izrabi ur za sindikalno delovanje. Tožnikovo ravnanje predstavlja tako kršitev 32. člena ZDR kot tudi kršitev 31. člena ZDR, zato je bil podan resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Večkratna kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je povzročila težave pri zagotavljanju nemotenega teka delovnega procesa pri toženi stranki, nedvomno utemeljuje pravilnost drugostopenjske presoje o tem, da delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati.
Po ZDR (113. člen) je varstvo sindikalnega predstavnika nekoliko širše kot po stari delovnopravni ureditvi, saj ni več vezano izrecno na sindikalno dejavnost. Tudi po ZDR pa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostaja še vedno vezano na ravnanje sindikalnega predstavnika v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 73. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
prenos dejavnosti vzdrževanja opreme - identiteta gospodarske enote - sprememba delodajalca
Za odgovor, ali gre v posameznem primeru za prenos, je treba ugotavljati vsa značilna dejstva prenosa in na podlagi teh dejstev ugotavljati, ali je šlo za prenos ali ne.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno, kaj je bilo dejansko prenešeno in na kakšen način, ali gre pri podjetju V. d.o.o za nadaljevanje istega dela, kot ga je opravljala skupina v ukinjeni funkcionalni enoti ali zgolj dela, ki ga je V. d.o.o. izvajal za toženo stranko tudi prej, kdo je to delo opravljal prej in kdo sedaj, kar vse so dejavniki, ki pomembno vplivajo na to, ali je v spornem primeru dejansko šlo za prenos ali ne. Ker je sodišče druge stopnje izhajalo iz dejstev, ki (še) ne dajejo podlage za presojo, da je med toženo stranko in družbo V. d.o.o prišlo do prenosa dejavnosti, je materialno pravo zmotno uporabljeno.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - pravna praznina
Zakon pravice oseb v delovnem razmerju ne ureja drugače, kot pravico samozaposlenih, ampak pravice samozaposlenih do delne pokojnine sploh ne ureja. Ne gre za neustavnost zakonske določbe kot take, ampak je neustavnost v tem, da zakon nečesa ne ureja. Govorimo o zakonski praznini, ki jo sodišče z upoštevanjem določenih pravil lahko zapolni.
Pravico do delne pokojnine ima tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev poslovne enote - rok za odpoved
Slabi poslovni rezultati posamezne poslovne enote sami na sebi ne pomenijo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog za odpoved je v konkretnem primeru nastopil šele s končno odločitvijo vodstva delodajalca o ukinitvi poslovne enote.
poslovodna oseba - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razrešitev - odpravnina
V pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo se je mogoče dogovoriti, da preneha veljati tudi v primerih, ki jih zakon izrecno ne predvideva. Ni pa se mogoče dogovoriti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, določenih v zakonu (npr. iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti), brez spoštovanja zahtev, ki jih nalaga zakon v primeru tovrstnih odpovedi.
Če primeri prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo v pogodbi o zaposlitvi niso konkretizirani, pavšalno določilo, da pogodbeno razmerje lahko preneha tudi „iz drugih utemeljenih razlogov“, ni zakonita podlaga za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 44, 44/2, 45.
voznik avtobusa - pokojninska osnova - odmera pokojnine - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede na to, da je tožnik opravljal delo preko polnega delovnega časa v okviru določb takratnega statuta delodajalca v smislu posebnega delovnega pogoja, je utemeljeno zahteval, da se ugotovljena izplačila za delo preko polnega delovnega časa v letu 1970 in 1971 upoštevajo med dohodke, ki se upoštevajo v njegovi pokojninski osnovi.
ZPIZ člen 270. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (1990) člen 24f.
odmera višine pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo v tujini - detaširani delavci
Tožena stranka je ob predčasni upokojitvi tožnika v mesecu decembru 1990 pri ugotavljanju njegove pokojninske osnove za čas, ko je bil začasno napoten na delo v tujino, utemeljeno upoštevala višino osnove, od katere so bili za tožnika vplačani prispevki, ne pa tožnikovih dejanskih deviznih prejemkov iz naslova plače.