izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - nespoštovanje navodil zdravnika - vročitev odpovedi - sposobnost razumeti pomen odpovedi - pravočasnost tožbe - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
Ne glede na to, ali gre le za fikcijo vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali za dejansko vročitev, je za odločitev o pravočasnosti vložitve tožbe pomembno, ali je bil tožnik sploh sposoben vložiti tožbo pravočasno.
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da se je tožena stranka s tožnikovo kršitvijo seznanila najkasneje 21. 7. 2003. Ob takih dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 9. 2003.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - zavarovalni zastopnik - drugo ustrezno delovno mesto
Delo zavarovalnega zastopnika za premoženjsko zavarovanje ni bilo ustrezno delovno mesto, ki bi ga tožena stranka morala ponuditi tožnici, saj ni bilo mogoče pričakovati, da bi tožnica na njem dosegla boljše rezultate oziroma bila uspešnejša, kot je bila na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika za osebna zavarovanja.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - odgovornost odgovorne osebe - bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa odloča o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek, mora za izdajo plačilnega naloga kot posebne oblike odločbe o prekršku tudi dejstva, na podlagi katerih napravi sklep, da so podani pogoji za njeno odgovornost iz 15. člena ZP-1, osebno zaznati ali jih ugotoviti z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav.
ZP-1-UPB3 člen 15, 15/2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za sodno varstvo - redni sodni postopek - postopek o prekršku - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb - odgovornost odgovorne osebe
V sodbi, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo, mora oceniti vse relevantne navedbe zahteve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005230
ZVCP-1 člen 233. URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Aktivno sodelovanje, ki ga kršitelju nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, ne pomeni le dolžnosti predlagati materialno relevantne dokaze, temveč mora kršitelj storiti vse, da organu sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi - šele če kršitelj verjetno izkaže, da določenega razbremenilnega dokaza ne more sam pridobiti, bo zadostovalo, da poda popoln predlog, naj tak dokaz priskrbi in izvede organ.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča ni razlogov o odločilnih dejstvih.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005218
ZP-1-UPB3 člen 45, 52, 52/2-5. ZP-1E člen 52, 52/2-5.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
V času izdaje izpodbijanega plačilnega naloga veljavno besedilo ZP-1E je v 5. alineji drugega odstavka 52. člena tega zakona določalo, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je bila predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk. Okoliščina, da je bil storilec v času storitve prekrška voznik začetnik, za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem ni bila pomembna.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja in zoper njegove odločbe ni pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - sodni izvršitelj kot stranka v postopku
Funkcija izvršitelja, ki ga imenuje minister za pravosodje, ni v tolikšni meri povezana s sodniki pristojnega sodišča, da bi bilo mogoče že zaradi tega sklepati o nepristranskosti sodišča.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 44, 87, 142. ZGO-1 člen 69.
sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v upravnem sporu – stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku – konkludentno priznanje položaja stranke - osebno vročanje gradbenega dovoljenja strankam
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
zastaranje izvršitve sankcije - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Določbo o zastaranju izvršitve izrečene sankcije za prekršek iz prvega odstavka 44. člena ZP-1 je mogoče smiselno uporabiti le v primeru, da po poteku dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe (s katero je storilec dosegel oziroma presegel 18 oziroma voznik začetnik 8 kazenskih točk) sodišče ne izda sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne pa v primerih, ko znotraj triletnega roka med posameznima odločbama, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke, preteče več kot dve leti.
ZPOmK-1 člen 18, 18/3, 18/5, 19, 38, 56, 59, 61. ZUP člen 9. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - varstvo konkurence - omejevanje konkurence - zloraba prevladujočega položaja - začasni ukrepi Urada za varstvo konkurence
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba dikcijo „odločba Urada“ razlagati širše, v smislu pojma „upravnega akta“, tako da poleg upravnih odločb v ožjem pomenu besede obsega tudi sklepe, ki vsebinsko odločajo o pravici, obveznosti ali pravni koristi podjetja, proti kateremu se vodi postopek, med katere spada tudi obravnavani sklep o začasnih ukrepih.
Kontradiktornost mora biti zato v obsegu, kot ga dopušča posebna narava začasnih ukrepov, zagotovljena še pred njihovo izdajo po 38. členu ZPOmK-1. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav, manj pa kot pravica do vpogleda v spis, ki se lahko zaradi varovanja interesov postopka odloži do kasnejših faz postopka.
dopustitev revizije - sodnik - plačilo razlike v plači - osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS, ne glede na takratne in kasnejše ocene o ustreznosti ali neustreznosti tega razmerja.
Glede na dejstvo, da je bila osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša tožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, niso utemeljene navedbe, da naj bi šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem, ker naj bi bila sodniška plača oziroma osnova za njen obračun določena s podzakonskim aktom.
ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja na upoštevnem trgu – dovoljenost revizije – pomembno pravno vp0rašanje – sprememba ureditve izdajanja ugotovitvenih odločb po ZPOmK-1 – jasnost določb ZPOmK-1
Ureditev izdajanja ugotovitvenih odločb po stari zakonski ureditvi glede na jasnost določb v sedanji pravni ureditvi ne predstavlja več pomembnega pravnega vprašanja. Navedene določbe ZPOmK-1 Uradu namreč jasno dopuščajo možnost, da izda bodisi zgolj ugotovitveno odločbo o obstoju kršitve, bodisi odločbo, ki obsega tako ugotovitev obstoja kršitve, kot tudi zahtevo po prenehanju kršitve.
ZIZ člen 9, 9/1, 15, 42a, 42c. ZPP člen 35. ZS člen 104, 106. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 1.
evropski nalog za izvršbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo - stvarna pristojnost
Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pritožbi upnice zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo po Uredbi 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5. ZDR člen 17.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - tujec - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tudi v času uporabe ZDR/90 je bilo delovno razmerje tožnika za določen čas ves čas vezano na obstoj dovoljenja za zaposlitev in bi po poteku takšnega dovoljenja v vsakem primeru prenehalo.
Kljub temu, da je v času veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožnik pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, pogodba za določen čas (za čas veljavnosti dovoljenja za zaposlitev) zgolj zato ni postala nezakonita in je še vedno veljala, tako kot je bila sklenjena. Zato ni podan zakonski razlog za ugoditev tožbenemu zahtevku po 54. členu ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistematizaciji
Za presojo je odločilna dejanska ukinitev oziroma odločitev o ukinitvi delovnega mesta, ni pa odločilen datum uveljavitve pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je le posledica odločitve o ukinitvi delovnega mesta.
ZP-1-UPB3 člen 171. ZKP člen 424, 424/1. ZTuj-1 člen 96, 99, 99a.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - pravna opredelitev prekrška
Na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP tudi v postopku zaradi prekrška velja pravilo, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, preizkus pa je mogoč le, če je očitek določen in konkretiziran.
OZ člen 132, 164, 243. ZPPSL člen 6, 125, 137, 137/2-2.
oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - pravno priznana škoda - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok za izpodbojno tožbo - prekluzivni rok - unovčenje menice za nezapadlo terjatev
Odškodninski zahtevek in zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj se razlikujeta po vsebini in po podlagah – ter se med seboj ne izključujeta.
Po začetku stečajnega postopka, ko ima očitno protipravno dejanje enega od upnikov – v tem primeru tožene stranke – očitno za posledico oškodovanje upnikov, škode na premoženju tožeče stranke ni mogoče več razločiti od prikrajšanja stečajne mase, kajti premoženje stečajnega dolžnika je stečajna masa.