pravica do premestitve na drugo ustrezno delo - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Pravice na podlagi invalidnosti gredo zavarovancu glede na določbo petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 z dnem nastanka invalidnosti, kar pa še ne pomeni, da se bodo od takrat tudi izplačevale. Za izplačevanje pravice do delne invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, med katerimi je tudi določba prvega odstavka 159. člena ZPIZ-1, da se zavarovancu ta pravica izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, izplačuje pa se, dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
prekršek stanja - zastaranje pregona - neskladna gradnja - konec gradnje - čas storitve prekrška
Prekršek neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (prvi odstavek 180. člena ZGO-1) je storjen takrat, ko storilec preneha z ravnanji, ki pomenijo neskladno gradnjo oziroma ko je objekt dokončan (in takrat tudi začne teči zastaranje).
ZP-1-UPB3 člen 57, 57/6, 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/8, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis prekrška - obrazložitev sodbe - presoja pritožbenih navedb - odgovornost odgovorne osebe
Za odločitev v konkretni zadevi, ali je bil storilki zagotovljen pošten postopek, je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil s strani prekrškovnega organa poslan sodišču in s katerim storilka prekrška ni bila seznanjena, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu.
Odgovorna oseba pravne osebe je odgovorna za prekršek le, če je bil storjen z njenim delovanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.
procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prištevnost - odgovornost za prekršek
Prištevnost storilca je pogoj za oblikovanje njegove krivde oziroma odgovornosti za prekršek (9. člen ZP-1), neprištevnost storilca pa odgovornost za prekršek izključuje (8. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1).
Ni pomembno na podlagi česa je direktor podružnice tožene stranke podal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka oziroma je direktor tožene stranke podal zahtevo za uvedbo tega postopka.
Če kolektivna pogodba določa, da gre za hujšo kršitev delovnih dolžnosti, za katero se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, delodajalcu ni treba še posebej dokazovati kvalifikatornih okoliščin iz 89. člena ZDR/90.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ob ugotovitvi, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. 6. 2005 in da je ob očitnem pristanku (soglasju) tožene stranke nadaljeval z delom do 5. 7. 2005, je sodišče pravilno zaključilo, da je bil s tem izpolnjen pogoj iz 54. člena ZDR za preoblikovanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z negotovostjo, ali bo tožena stranka obdržala poslovnega partnerja, kar pa ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 52. členu ZDR. Pogodba dejansko ni bila sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela, saj je ob sklenitvi pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovani obseg dela.
Tožnik je vložil revizijo po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec - predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Takšna revizija je nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5. ZDR člen 17.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - tujec - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tudi v času uporabe ZDR/90 je bilo delovno razmerje tožnika za določen čas ves čas vezano na obstoj dovoljenja za zaposlitev in bi po poteku takšnega dovoljenja v vsakem primeru prenehalo.
Kljub temu, da je v času veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožnik pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, pogodba za določen čas (za čas veljavnosti dovoljenja za zaposlitev) zgolj zato ni postala nezakonita in je še vedno veljala, tako kot je bila sklenjena. Zato ni podan zakonski razlog za ugoditev tožbenemu zahtevku po 54. členu ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opustitev obveznosti - trajajoča kršitev - rok za odpoved - prepoved škodljivega ravnanja - veljavnost pravilnika delodajalca
Rok za podajo izredne odpovedi zaradi opustitve obveznosti ni začel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil opravljanje svoje osnovne delovne naloge vnašanja zdravstvenih kartotek v računalnik, ampak najkasneje z dnem, ko je opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč kršitev trajala.
OZ člen 132, 164, 243. ZPPSL člen 6, 125, 137, 137/2-2.
oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - pravno priznana škoda - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok za izpodbojno tožbo - prekluzivni rok - unovčenje menice za nezapadlo terjatev
Odškodninski zahtevek in zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj se razlikujeta po vsebini in po podlagah – ter se med seboj ne izključujeta.
Po začetku stečajnega postopka, ko ima očitno protipravno dejanje enega od upnikov – v tem primeru tožene stranke – očitno za posledico oškodovanje upnikov, škode na premoženju tožeče stranke ni mogoče več razločiti od prikrajšanja stečajne mase, kajti premoženje stečajnega dolžnika je stečajna masa.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - odgovornost pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča
Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistematizaciji
Za presojo je odločilna dejanska ukinitev oziroma odločitev o ukinitvi delovnega mesta, ni pa odločilen datum uveljavitve pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je le posledica odločitve o ukinitvi delovnega mesta.
ZP-1-UPB3 člen 171. ZKP člen 424, 424/1. ZTuj-1 člen 96, 99, 99a.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - pravna opredelitev prekrška
Na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP tudi v postopku zaradi prekrška velja pravilo, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, preizkus pa je mogoč le, če je očitek določen in konkretiziran.
zastaranje izvršitve sankcije - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Določbo o zastaranju izvršitve izrečene sankcije za prekršek iz prvega odstavka 44. člena ZP-1 je mogoče smiselno uporabiti le v primeru, da po poteku dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe (s katero je storilec dosegel oziroma presegel 18 oziroma voznik začetnik 8 kazenskih točk) sodišče ne izda sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne pa v primerih, ko znotraj triletnega roka med posameznima odločbama, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke, preteče več kot dve leti.
dopustitev revizije - sodnik - plačilo razlike v plači - osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS, ne glede na takratne in kasnejše ocene o ustreznosti ali neustreznosti tega razmerja.
Glede na dejstvo, da je bila osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša tožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, niso utemeljene navedbe, da naj bi šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem, ker naj bi bila sodniška plača oziroma osnova za njen obračun določena s podzakonskim aktom.
ZPOmK-1 člen 18, 18/3, 18/5, 19, 38, 56, 59, 61. ZUP člen 9. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - varstvo konkurence - omejevanje konkurence - zloraba prevladujočega položaja - začasni ukrepi Urada za varstvo konkurence
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba dikcijo „odločba Urada“ razlagati širše, v smislu pojma „upravnega akta“, tako da poleg upravnih odločb v ožjem pomenu besede obsega tudi sklepe, ki vsebinsko odločajo o pravici, obveznosti ali pravni koristi podjetja, proti kateremu se vodi postopek, med katere spada tudi obravnavani sklep o začasnih ukrepih.
Kontradiktornost mora biti zato v obsegu, kot ga dopušča posebna narava začasnih ukrepov, zagotovljena še pred njihovo izdajo po 38. členu ZPOmK-1. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav, manj pa kot pravica do vpogleda v spis, ki se lahko zaradi varovanja interesov postopka odloži do kasnejših faz postopka.
ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja na upoštevnem trgu – dovoljenost revizije – pomembno pravno vp0rašanje – sprememba ureditve izdajanja ugotovitvenih odločb po ZPOmK-1 – jasnost določb ZPOmK-1
Ureditev izdajanja ugotovitvenih odločb po stari zakonski ureditvi glede na jasnost določb v sedanji pravni ureditvi ne predstavlja več pomembnega pravnega vprašanja. Navedene določbe ZPOmK-1 Uradu namreč jasno dopuščajo možnost, da izda bodisi zgolj ugotovitveno odločbo o obstoju kršitve, bodisi odločbo, ki obsega tako ugotovitev obstoja kršitve, kot tudi zahtevo po prenehanju kršitve.
ZIZ člen 9, 9/1, 15, 42a, 42c. ZPP člen 35. ZS člen 104, 106. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 1.
evropski nalog za izvršbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo - stvarna pristojnost
Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pritožbi upnice zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo po Uredbi 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.