ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 372-2. URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obdolženčeva pravica do obrambe in s tem pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist je kršena, kadar sodišče zavrne dokaz, ki ga predlagata obdolženec ali njegov zagovornik in ki bi ga moralo izvesti, ker je izkazana verjetnost, da bi izvedba dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
dohodnina – davek od dohodka iz dejavnosti – tožba v upravnem sporu – sklicevanje na razloge tožene stranke – izvajanje dokazov pred sodiščem prve stopnje – samostojni podjetnik – ločevanje med posli, ki jih samostojni podjetnik sklene v okviru opravljanja dejavnosti in tistimi, ki jih sklene izven nje – popravki vrednosti terjatev – obresti kot prihodek – dvom v plačilo - accrual
V primeru spora o zakonitosti upravnega akta je tožba v upravnem sporu pravno sredstvo zoper dokončen upravni akt. Sodišču prve stopnje zato ni treba ponovno izvajati dokazov, ki so bili že izvedeni v upravnem postopku.
Samostojni podjetnik je pravnoorganizacijska oblika, v kateri fizična oseba opravlja pridobitno dejavnost. Ločevanje med posli, ki jih sklepa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika in tistih, ki jih sklepa izven nje, je mogoče z navedbo firme in vknjižbami poslovnih dogodkov v poslovne knjige.
Med prihodke davčnega zavezanca sodijo vse zapadle obresti in ne le tiste, ki so dejansko plačane, razen če davčni zavezanec naredi popravek ali odpis terjatev iz naslova obresti.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZUP člen 260. SZ člen 8, 8/2, 12, 24, 31.
gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta – obnova upravnega postopka – pravno in dejansko stanje v času izdaje gradbenega dovoljenja – soglasje etažnih lastnikov – izkazana pravica graditi
V času izdaje spornega gradbenega dovoljenja oziroma odločanja v prvotnem postopku na prvi stopnji (1. 7. 2002) namreč SZ-1 še ni veljal. Tudi po presoji revizijskega sodišča je zato pravilno stališče, da je treba pri odločanju v tej zadevi uporabiti Stanovanjski zakon – SZ (Ur. l. SRS, št. 18/91 in nadaljnji).
Navedeni SZ je v 12. členu določal, da so skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši ter funkcionalno zemljišče v solastnini vseh etažnih lastnikov. Skupni deli in naprave večstanovanjske hiše pa so v skladu z drugim odstavkom 8. člena SZ temelji, nosilni zidovi, stropovi, streha, fasada, dimniki in svetlobni jaški, dvigala, električno in kanalizacijsko ter vodovodno in telefonsko omrežje, plinska in toplovodna napeljava in naprava za ogrevanje in podobno. Kot to pravilno navajata tožena stranka in sodišče prve stopnje, je glede na izrecno določbo drugega odstavka 8. člena SZ skupni del večstanovanjske hiše tudi fasada in je zato glede na 12. člen SZ v solastnini vseh etažnih lastnikov. SZ je v 31. členu določal, da je za odločitve, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov. Glede upravljanja 24. člen SZ določa, da le-to obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter vse storitve v zvezi s tem. Za odločitve, ki presegajo navedeno upravljanje, je bilo torej potrebno soglasje vseh lastnikov, tako kot sta pravilno presodila tožena stranka in sodišče prve stopnje.
Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da revidentka ni pridobila soglasij vseh lastnikov, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni izkazala, da ima pravico graditi oziroma rekonstruirati objekt, kot to določa Zakon o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvega dovoljenja z dne 1. 7. 2002 oziroma v času prvega odločanja. Zato ji je bila izdaja gradbenega dovoljenja utemeljeno zavrnjena.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2, 75, 75/2. ZUS člen 72, 72/4, 50, 50/2. ZUP člen 274. ZLD člen 2, 2/1, 5, 6, 14, 15.
koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti – glavna obravnava v upravnem sporu – zasebnik – izvajalec lekarniške dejavnosti – javna služba – verifikacija lekarne – javni zavod
Lekarniško dejavnost opravljajo bodisi javni zavodi, bodisi zasebniki, ki jim je podeljena koncesija. To izhaja tako iz določbe prvega odstavka 2. člena ZLD kot tudi iz določb 14. in 15. člena ZLD, ki urejajo podeljevanje koncesije posameznikom. ZLD je v primerjavi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti specialni predpis, ki posebej ureja področje lekarniške dejavnosti. ZLD torej ne dopušča opravljanje lekarniške dejavnosti (razen javnim zavodom, ki pa niso gospodarske družbe) pravnim osebam, temveč samo fizičnim osebam, ki jim je podeljena koncesija. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno. Ker javni zavodi niso gospodarske družbe, tudi ni utemeljen revizijski ugovor o neenakopravnem obravnavanju javnih zavodov in zasebnikov.
ZUS-1 člen 93, 93/1, 107, 107/2. ZUP člen 251, 251/3, 251/4. ZDoh člen 15, 15/1. ZDavP člen 114, 114/1, 114/2, 119, 119/1, 130, 130/1.
dohodnina – davek od osebnih prejemkov – ponovno odločanje o dokončno rešeni zadevi – investicijska vlaganja v tujo nepremičnino – prejemek v naravi – drugi osebni prejemki
Prvostopni upravni organ v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti, ni upravičen ponovno odločati o zadevi, o kateri je že bilo dokončno odločeno z njegovo prejšnjo odločbo. Upravičen je odločati le o tistem delu, ki je bil odpravljen in vrnjen v ponovni postopek.
Investicijska vlaganja v nepremičnine, ki so last fizičnih oseb, se v primeru, da ni sklenjena najemna pogodba, štejejo za prejemek v naravi, ki je obdavčen kot osebni prejemek po ZDoh.
Nakazilo denarja fizičnim osebam, za katerega ni izkazano, da bi bilo vračilo danega posojenega denarja, se šteje za osebni prejemek fizičnih oseb.
davek od dohodka iz dejavnosti – izrek upravne odločbe – ugotovitev višine dohodkov in davčne obveznosti v izreku upravne odločbe - delna odprava upravne odločbe glede višine davčne obveznosti
Ugotavljanje višine prihodkov v izreku odmerne odločbe ni odločanje o obveznosti davčnega zavezanca, ampak ugotavljanje dejstev.
pritožba zoper sodbo upravnega sodišča – pogoji za dovoljenost pritožbe – ugotovljeno drugačno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka, prav tako ne gre za upravni spor o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, na katerega se nanaša 66. člen ZUS-1. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ob sklicevanju na določbo 343. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno.
gradbena inšpekcija – upravna izvršba – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – dopustnost tožbe kot procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, se naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v pravice stranke ali njene pravne koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005191
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 52.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
Če so podani pogoji za fakultativen preklic pogojne obsodbe in je sodišče ne prekliče, pogojno obsodbo razširi še na novo storjeno kaznivo dejanje (pri čemer na novo določi enotno kazen in novo preizkusno dobo) ali pa za novo kaznivo dejanje storilcu izreče kazen, ki se izvrši.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – izguba pričakovane premoženjske koristi
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala z zatrjevanjem velike vrednosti premoženja, z vrnitvijo katerega v denacionalizacijskem postopku ni uspela.
Materialna podlaga za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks so določbe zakonov, ki veljajo v času, ko je stranka vložila predlog, če sodišče odloča šele takrat, ko že veljajo novi predpisi.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ne vsebuje vseh prilog, ki jih predpisuje zakon (ZST ali ZST-1), ki ureja oprostitve, se šteje za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP.
carinsko blago – carinsko dovoljena raba ali uporaba – ponarejena številka šasije
Glede na to, da je tožnik vstopil v carinsko območje z vozilom, ki je imelo ponarejeno številko šasije in glede na prometno dovoljenje nepravilno številko motorja, je materialno pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da carinsko blago predstavlja celotno vozilo in ne le njegov motor in bi tožnik moral začeti postopek carinsko dovoljene rabe ali uporabe za celotno vozilo.
vojni veterani – priznanje statusa – zakonsko določeni kriteriji - načelo zakonitosti – obveznik delovne dolžnosti v železniškem gospodarstvu
Po načelu zakonitosti upravnega postopka se pravilnost in zakonitost odločitve upravnega organa presoja z vidika pravnega stanja in dejanskega stanja, ugotovljenega v času izdaje odločbe na prvi stopnji.
Ker primera, kot je revidentov, ZVV v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa še ni urejal, mu zahtevanega statusa in z njim povezanih pravic v tem postopku ni mogoče priznati.
Posledice neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004, bodo odpravljene v postopkih odmere davka, ki v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča še niso bili pravnomočno končani, na druge postopke pa ugotovljena neustavnost nima vpliva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZDen 32, 32/2, 88.
denacionalizacija – zazidano stavbno zemljišče – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop in neenotnost sodne prakse – predložitev kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje
Če revident zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje ne izkaže z navedbo sodnih odločb sodišča prve stopnje in njihovo predložitvijo reviziji, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti
V KZ-1 opredeljenega kaznivega dejanje zlorabe položaja ali zaupanja se ne stori več pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki se nanaša na celotno delovanje družbe oziroma na vse, ki delajo za družbo, ampak le pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, ki zajema le izvajanje temeljnih gospodarskih funkcij v družbi, ki pa so pridržane managementu.
Prostovoljna izjava policiji, ki ni podana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih (veljavnih) dokazov.
zastaranje pregona - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja - zahteva za sodno varstvo - odločanje prekškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona
Preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču predstavlja postopanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška.
Nadaljnje dopisovanje med sodiščem in prekrškovnim organom, zaradi napake, ki jo je storil prekrškovni organ pri odstopu zadeve sodišču, pa ne predstavlja dejanj, ki bi imela za posledico pretrganje zastaranja pregona v škodo domnevnih kršiteljev.