carinsko blago – carinsko dovoljena raba ali uporaba – ponarejena številka šasije
Glede na to, da je tožnik vstopil v carinsko območje z vozilom, ki je imelo ponarejeno številko šasije in glede na prometno dovoljenje nepravilno številko motorja, je materialno pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da carinsko blago predstavlja celotno vozilo in ne le njegov motor in bi tožnik moral začeti postopek carinsko dovoljene rabe ali uporabe za celotno vozilo.
gradbena inšpekcija – upravna izvršba – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – dopustnost tožbe kot procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, se naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v pravice stranke ali njene pravne koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005191
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 52.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
Če so podani pogoji za fakultativen preklic pogojne obsodbe in je sodišče ne prekliče, pogojno obsodbo razširi še na novo storjeno kaznivo dejanje (pri čemer na novo določi enotno kazen in novo preizkusno dobo) ali pa za novo kaznivo dejanje storilcu izreče kazen, ki se izvrši.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – izguba pričakovane premoženjske koristi
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala z zatrjevanjem velike vrednosti premoženja, z vrnitvijo katerega v denacionalizacijskem postopku ni uspela.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga, vložena po odvetniku – nepopoln predlog za oprostitev – dopolnitev vloge
Nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, vloženega po odvetniku, se ne pošilja v dopolnitev, ampak ga sodišče takoj zavrže na podlagi drugega odstavka 108. člena ZPP.
ZDoh člen 23, 29, 29/2-3, 38, 38-2. ZKme člen 3, 68, 68/1, 68/3.
ZDavP člen 153. ZDDV člen 13, 13/1, 13/2, 45, 45/4. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 22. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 1, 1-3, 1-4.
davek od dohodkov iz dejavnosti - dopolnilna dejavnost na kmetiji - proizvodnja vrtnin - priznani stroški - amortizacija glede na lastniški delež - realne obresti od posojila - nastanek zavezanosti za DDV z vpisom v davčni register
Od proizvodnje vrtnin se plačuje davek od dohodkov iz dejavnosti, ne glede na statusno organizacijsko obliko zavezanca.
Poslabšanje premoženjskega stanja obsojenčeve družine ob izreku zaporne kazni je v določeni meri pričakovano in samo po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi očitno pripeljala do milejše obsodbe.
Do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost za nakup plovila je upravičen le davčni zavezanec, ki med drugim izkaže, da plovilo tudi dejansko uporablja za dejavnost oddajanja plovila v najem oziroma zakup.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZDoh člen 122, 123. ZGD člen 74. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25.
davek od dohodkov iz dejavnosti – zastaranje odmere – upoštevanje amortizacije
Amortizacija osnovnih sredstev se prizna le, če davčni zavezanec predloži listine, s katerimi izkaže pridobitev predmetnih osnovnih sredstev. Cenilni zapisnik ne izkazuje poslovne spremembe oziroma pridobitve, ampak le ocenjeno vrednost osnovnega sredstva.
pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – predložitev pooblastila za vložitev carinske deklaracije – naknadni obračun carinskega dolga – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. 4.a člen CZ daje jasen odgovor, da se mora oseba, ki opravlja dejanja v carinskem postopku za račun druge osebe, izkazati s pooblastilom le, če ga carinski organ k temu izrecno pozove.
ZKP člen 372, 372-1. ZKND člen 2, 3, 3-2, 3-7, 9, 9/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper narod in državo - poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve
V opisu ravnanj, ki so kot kaznivo dejanje po prvem odstavku 9. člena ZKLD očitana obsojencu, ni navedeno ničesar, kar bi lahko predstavljalo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, torej opis ne vsebuje bistvenih znakov kaznivih dejanj, očitanih obsojencu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005205
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 261, 261/3. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja
Za obstoj kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je odločilno le, da si je obsojenka pridobila protipravno premoženjsko korist (in koliko), ne pa tudi, kdo je bil oziroma bi moral biti oškodovanec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 260, 260-2. CZ člen 154, 154/1-a.
dovoljenost revizije – zavrženje - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti
Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa.
dohodnina – davek od dohodka iz dejavnosti – tožba v upravnem sporu – sklicevanje na razloge tožene stranke – izvajanje dokazov pred sodiščem prve stopnje – samostojni podjetnik – ločevanje med posli, ki jih samostojni podjetnik sklene v okviru opravljanja dejavnosti in tistimi, ki jih sklene izven nje – popravki vrednosti terjatev – obresti kot prihodek – dvom v plačilo - accrual
V primeru spora o zakonitosti upravnega akta je tožba v upravnem sporu pravno sredstvo zoper dokončen upravni akt. Sodišču prve stopnje zato ni treba ponovno izvajati dokazov, ki so bili že izvedeni v upravnem postopku.
Samostojni podjetnik je pravnoorganizacijska oblika, v kateri fizična oseba opravlja pridobitno dejavnost. Ločevanje med posli, ki jih sklepa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika in tistih, ki jih sklepa izven nje, je mogoče z navedbo firme in vknjižbami poslovnih dogodkov v poslovne knjige.
Med prihodke davčnega zavezanca sodijo vse zapadle obresti in ne le tiste, ki so dejansko plačane, razen če davčni zavezanec naredi popravek ali odpis terjatev iz naslova obresti.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2, 75, 75/2. ZUS člen 72, 72/4, 50, 50/2. ZUP člen 274. ZLD člen 2, 2/1, 5, 6, 14, 15.
koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti – glavna obravnava v upravnem sporu – zasebnik – izvajalec lekarniške dejavnosti – javna služba – verifikacija lekarne – javni zavod
Lekarniško dejavnost opravljajo bodisi javni zavodi, bodisi zasebniki, ki jim je podeljena koncesija. To izhaja tako iz določbe prvega odstavka 2. člena ZLD kot tudi iz določb 14. in 15. člena ZLD, ki urejajo podeljevanje koncesije posameznikom. ZLD je v primerjavi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti specialni predpis, ki posebej ureja področje lekarniške dejavnosti. ZLD torej ne dopušča opravljanje lekarniške dejavnosti (razen javnim zavodom, ki pa niso gospodarske družbe) pravnim osebam, temveč samo fizičnim osebam, ki jim je podeljena koncesija. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno. Ker javni zavodi niso gospodarske družbe, tudi ni utemeljen revizijski ugovor o neenakopravnem obravnavanju javnih zavodov in zasebnikov.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZUP člen 260. SZ člen 8, 8/2, 12, 24, 31.
gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta – obnova upravnega postopka – pravno in dejansko stanje v času izdaje gradbenega dovoljenja – soglasje etažnih lastnikov – izkazana pravica graditi
V času izdaje spornega gradbenega dovoljenja oziroma odločanja v prvotnem postopku na prvi stopnji (1. 7. 2002) namreč SZ-1 še ni veljal. Tudi po presoji revizijskega sodišča je zato pravilno stališče, da je treba pri odločanju v tej zadevi uporabiti Stanovanjski zakon – SZ (Ur. l. SRS, št. 18/91 in nadaljnji).
Navedeni SZ je v 12. členu določal, da so skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši ter funkcionalno zemljišče v solastnini vseh etažnih lastnikov. Skupni deli in naprave večstanovanjske hiše pa so v skladu z drugim odstavkom 8. člena SZ temelji, nosilni zidovi, stropovi, streha, fasada, dimniki in svetlobni jaški, dvigala, električno in kanalizacijsko ter vodovodno in telefonsko omrežje, plinska in toplovodna napeljava in naprava za ogrevanje in podobno. Kot to pravilno navajata tožena stranka in sodišče prve stopnje, je glede na izrecno določbo drugega odstavka 8. člena SZ skupni del večstanovanjske hiše tudi fasada in je zato glede na 12. člen SZ v solastnini vseh etažnih lastnikov. SZ je v 31. členu določal, da je za odločitve, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov. Glede upravljanja 24. člen SZ določa, da le-to obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter vse storitve v zvezi s tem. Za odločitve, ki presegajo navedeno upravljanje, je bilo torej potrebno soglasje vseh lastnikov, tako kot sta pravilno presodila tožena stranka in sodišče prve stopnje.
Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da revidentka ni pridobila soglasij vseh lastnikov, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni izkazala, da ima pravico graditi oziroma rekonstruirati objekt, kot to določa Zakon o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvega dovoljenja z dne 1. 7. 2002 oziroma v času prvega odločanja. Zato ji je bila izdaja gradbenega dovoljenja utemeljeno zavrnjena.
pritožba zoper sodbo upravnega sodišča – pogoji za dovoljenost pritožbe – ugotovljeno drugačno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka, prav tako ne gre za upravni spor o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, na katerega se nanaša 66. člen ZUS-1. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ob sklicevanju na določbo 343. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno.