dopustitev revizije – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti stališča iz pravnomočne sodbe o neupravičenosti tožnice do odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih ZVPSBNO kot posledico domnevne kršitve te pravice, ki je prenehala pred 1. 1. 2007.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec z lestve – varstvo pri delu - uporaba ustrezne delovne obutve
Uporaba varovalne delovne obutve je bila (tudi) stvar odgovornega ravnanja tožnika samega. Dejanske ugotovitve omogočajo sklepanje, da je tožniku pridobitev nove obutve bila omogočena, sicer pa bi moral uporabiti staro ali delo odkloniti. Zato posledice opustitve ukrepov za lastno varnost ni mogoče pripisati toženkama. Tožnikovo malomarno ravnanje je prispevalo k nastanku škodnega dogodka v ugotovljenem obsegu.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz
Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopustilo glede vprašanja dokazne vrednosti uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, pridobljenih v kazenskem postopku, v pravdnem postopku.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
O vprašanjih, ki jih predlog zgolj naniza, je že oblikovana sodna praksa vrhovnega sodišča, za primerjavo ponujeni odločbi višjih sodišč pa obravnavata drugačno dejansko situacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga
Zatrjevana okoliščina, da je med pravdnima strankama v teku več pravdnih postopkov zaradi iste pravne in dejanske podlage in možnost združitev zadev v konkretnem primeru ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primerih, ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se lahko po 41. in 62. členu ZIZ tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina - uporaba ZVPSBNO
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča o neupravičenosti tožnika do odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih ZVPSBNO kot posledico domnevne kršitve te pravice, ki je prenehala pred 1. 1. 2007.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - obseg izpodbijanja - višina denarne kazni - vpliv odloga izvršbe na odločanje o pravnih sredstvih
Dolžnica v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi denarne kazni, izrečene po po prvem odstavku 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ ni niti omenjala. S tem je obseg izpodbijanja sklepa o izvršbi omejila na preizkus utemeljenosti izreka denarne kazni kot izvršilnega sredstva, torej posledico naložitve prisilne izpolnitve dolžničine obveznosti, vsebovane v izvršilnem naslovu. Sodišče zato ni moglo (niti smelo) po uradni dolžnosti posegati v odločitev o njeni višini.
Ugovor je pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi in se tiče faze dovolitve izvršbe, odlog pa je zastoj v fazi oprave izvršbe in pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Če oba stadija postopka (dovolitev in oprava) izvršbe tečeta istočasno, odlog izvršbe nima vpliva na postopek o pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi in se ta postopek lahko izvede do konca.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Izpolnjeni so pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja utemeljenosti tožbenega zahtevka ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.
ZIZ-E člen 72. ZIZ člen 15, 34, 35, 166. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – kumulacija predmetov izvršbe - krajevna pristojnost
Izvršba na nepremičnine je bila že dovoljena leta 2003, zato ob novem predlogu za izvršbo na drugo nepremičnino ne gre za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, temveč predmetov (nepremičninske) izvršbe. Glede krajevne pristojnosti je treba upoštevati prehodno določbo 72. člena ZIZ-E in ker je bil sklep o izvršbi izdan pred to novelo, je tako za dovolitev, kot za samo izvršbo na novo nepremičnino še naprej podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Postojni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodnik uslužbenca sodišča kot stranka v postopku – izvršba – manjše sodišče
Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z dolžnikovo hčerko, saj je del sodnega osebja, bi bila spričo dejstva, da gre za majhno sodišče, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZVPSBNO člen 20, 20/6, 20/7, 25, 25/1, 28. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dovoljenost revizije v odškodninskem sporu po ZVPSBNO - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru, ko je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala po 1. 1. 2007, sta se sodišči prve in druge stopnje pravilno oprli na materialnopravne in procesne določbe ZVPSBNO. V okviru teh določb je tudi pravilo, da je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 108, 108/3. ZIZ člen 100.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine – ustalitev pristojnosti – nepopolna vloga
Okrajno sodišče v Ljubljani je upnika s sklepom na podlagi tretjega odstavka 108. člena ZPP pozvalo, naj sporoči pravi dolžnikov naslov. Ker je stranka nepopoln predlog popravila in ga izročila sodišču v odrejenem roku, se šteje, kot da je bil predlog že v začetku (18. 11. 2008) vložen z vsebino oziroma z dopolnitvijo glede dolžnikovega naslova, ki jo je upnik sporočil kasneje. To pomeni, da je treba stvarno pristojnost presojati na podlagi navedb v izvršilnem predlogu, upoštevajoč pravilen dolžnikov naslov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom predsednika sodišča
Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji ne predstavlja dejstvo, da je eno od zadev, v katerih nastopa tožnik, obravnaval predsednik sodišča, kateremu zaradi nepristranskosti ne zaupa več. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah.
predlog za dopustitev revizije – odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – taksa za predlog za dopolnitev revizije
Podlaga za plačilo sodne takse za pravno sredstvo zoper odločbo, ki se izpodbija deloma, je vrednost izpodbijanega dela odločbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče pravilno navaja in razlaga vsebino neke listine, iz nje pa napravi nepravilen sklep, da je neko odločilno dejstvo dokazano ali da ni dokazano, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 334, 334/2, 383.
umik revizije
Ker je stranka, ki je vložila revizijo, le-to z vlogo umaknila še preden je sodišče odločilo o pravnem sredstvu, je Vrhovno sodišče s sklepom ugotovilo umik revizije.
predlog za dopustitev revizije - vsebina predloga - opredelitev pravnega vprašanja - domneva nedolžnosti v pravdnem postopku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vloga toženca je v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve pred sodiščem druge stopnje, po vsebini revizija, saj ne dosega zakonskih standardov, za predlog za dopustitev revizije. V delu, ki pa se nanaša na materialno pravo, pa je edino pravno pomembno vprašanje, ki ga je mogoče izluščiti, vprašanje, ali domneva nedolžnosti velja tudi v pravdnem postopku. Na to vprašanje sta že odgovorili sodna praksa in teorija in glede tega vprašanja je uporaba prava povsem enotna