• Najdi
  • <<
  • <
  • 21
  • od 23
  • >
  • >>
  • 401.
    VSM Sodba IV Kp 51177/2011
    6.12.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010410
    KZ-1 člen 20, 20/2, 57, 57/2, 57/3, 204, 204/1, 204/2.. ZKP člen 18, 18/1, 105, 105/2, 371, 371/1-8, 445.
    kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
    Oškodovancu ZMŠD B. je škoda nastala zaradi ravnanja obeh obdolžencev, zato sta jo (oba) obdolženca skupaj, kot sostorilca kaznivega dejanja, dolžna plačati do celotnega zneska 3.010,25 EUR, in sicer v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe. Zato ni potrebe po natančnejši opredelitvi v posebnem pogoju (koliko naj plača kateri izmed obdolžencev), ker se bosta le s plačilom celotnega zneska (v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe) izognila preklicu pogojne obsodbe.
  • 402.
    VDSS Sklep Psp 367/2017
    6.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00007837
    - člen 1.. ZPP člen 249.
    izvedenina
    Komisija je izdelala pisno izvedensko mnenje, njen član pa je bil zaslišan na glavni obravnavi spornega dne. Čeprav je bil član Komisije istega dne na sodišču prve stopnje zaslišan še v drugem socialnem sporu in mu je bila v nagrado za ustno podajanje mnenja na tem drugem naroku priznana tudi nagrada za čas odhoda s sodišča, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno priznalo tudi nagrado za čas odhoda iz sodišča.
  • 403.
    VDSS Sklep Pdp 787/2017
    6.12.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00008145
    ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.. ZZZ-1 člen 8, 18, 23, 24, 45, 45/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)
    Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru konkretno presoditi, ali je delodajalec s sprejetjem ukrepa za sankcioniranje delavca oziroma opozarjanjem na možnost sankcioniranja glede na vse okoliščine primera kršil prepoved trpinčenja na delovnem mestu.
  • 404.
    VSL Sodba I Cp 1337/2017
    6.12.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL00006194
    SZ člen 147, 147/1. SZ-1 člen 111, 111/1. SPZ člen 228, 228-3.
    stanovanjska pravica - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - služnost stanovanja - najemna pogodba - ustni dogovor o uporabi stvari - realizacija dogovora - dobroverna posest - priposestvovalna doba
    Toženka je uporabljala stanovanje na podlagi ustnega dogovora, zato dejstvo, da ni imela najemne pogodbe, ni bistveno za presojo njenega priposestvovanja služnosti stanovanja.
  • 405.
    VDSS Sklep Psp 420/2017
    6.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00007835
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č.
    zavrženje revizije - pooblaščenec - odvetnik
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da revizija ni bila vložena po pooblaščencu, ki je odvetnik, ampak jo je vložil tožnik sam. Reviziji tožnik ni predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje revizijo tožnika na podlagi 367.č člena ZPP zavrglo.
  • 406.
    VSL Sklep II Cp 1381/2017
    6.12.2017
    NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00010631
    ZNP člen 17, 17/2, 97. URS člen 68, 69. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 218, 218/1, 266, 266/1, 269. ZZK-1 člen 8. OZ člen 86, 101, 119, 323, 336, 364, 1060, 1062. ZOR člen 103, 141, 361, 371, 376, 376/1, 376/2, 387. ZTLR člen 54, 54/1.
    odškodnina - določitev odškodnine - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - nadomestilo - nepravdni postopek - pravdni postopek - stvarna služnost - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - poseg v lastninsko pravico - dopustnost posega v lastninsko pravico - razlastitev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - civilnopravno razmerje - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - nepremagljive ovire - zastaranje - zadržanje zastaranja - oderuška pogodba
    Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem.

    Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve.

    Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
  • 407.
    VSL Sodba I Cpg 1411/2016
    6.12.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00006865
    SPZ člen 124, 124/1. OZ člen 6, 9, 508.
    predpogodba - zakonita predkupna pravica - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti - plačilo kupnine - kogentne določbe
    Določba 508. člena OZ je povsem jasna in (zakonitemu) predkupnemu upravičencu nalaga, da mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati z izjavo, da kupuje stvar, mora plačati kupnino določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji ali jo položiti pri sodišču. Realizacija predkupnega upravičenja je povezana s takojšnjim plačilom kupnine. Nedvomno se je toženka s predpogodbo zavezala, da bo sklenila glavno pogodbo s tožnico, razen če bodo predkupni upravičenci uveljavljali predkupno pravico. Tega dogovora bi se morala držati, ko je ugotovila, da kupnina ni bila pravi čas položena in s tem predkupna pravica ni bila uveljavljena tako, kot to določa OZ.
  • 408.
    VSC Sklep II Cpg 214/2017
    6.12.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00006627
    ZIZ člen 270, 270/2.
    začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja - slabo finančno stanje
    Ko gre za primarni drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se tožnik ponovno neutemeljeno sklicuje na slabo finančno stanje dolžnika, ker ta ne predstavlja subjektivnega razpolaganja toženca.
  • 409.
    VDSS Sklep Psp 456/2017
    6.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00007886
    ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/1.
    zavrženje pritožbe
    Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan. Zato je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnice zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
  • 410.
    VDSS Sodba Psp 367/2017
    6.12.2017
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00007836
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
    I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
    Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti.
  • 411.
    VSL Sklep I Cp 2318/2017
    6.12.2017
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL00006649
    ZD člen 243, 243/4. ZDen člen 78.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - odpoved dedovanju - dedna izjava - postopek denacionalizacije - odločba o denacionalizaciji - fideikomisarična substitucija - vstopna pravica - dedovanje na podlagi zakona
    Čeprav je res, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe v denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, to vendarle ne velja za tiste dedne izjave, ki so dane, ko je postopek denacionalizacije že v teku.
  • 412.
    VSC Sklep III Cpg 218/2017
    6.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00006683
    ZST-1 člen 19, 30. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
    določitev vrednosti spornega predmeta - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog
    Zunaj primerov vprašanj o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije je vrednost spornega predmeta irelevantna (ugotovitev vrednosti spornega predmeta ni namenjena izračunu sodne takse ali odvetniške nagrade).

    Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati z ugovornimi razlogi brez vezanosti na predhodni sklep o določitvi vrednostni spornega predmeta.
  • 413.
    VDSS Sodba Pdp 677/2017
    6.12.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00008090
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.. ZDR-1 člen 118.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - reparacija - regres za letni dopust
    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na neaktivnosti pri izvedbi projekta, pripravo dokumentacije za oddajo vloge za odobritev subvencije za pridobitev nepovratnih sredstev od sklada ter izpeljavo dogovora s kupcem, niso utemeljeni. Zato je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan.

    Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik o razlogih za svojo več kot 5-dnevno odsotnost z dela obvestiti bodisi poslovno sekretarko bodisi pomočnico direktorja, ki je delo direktorja opravljala v njegovi odsotnosti. Ker tega ni storil, je bil podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana odpoved ni bila podana iz utemeljenih in zakonitih razlogov, saj tožena stranka ni dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je pri tej presoji utemeljeno upoštevalo vse okoliščine, in sicer da ostale v izredni odpovedi očitane hujše kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR tožniku niso bile dokazane, da tožnikov izostanek z dela ni bil neupravičen ter da tožnikovo ravnanje v zvezi z dopustom ni imelo takšne teže, da bi samo po sebi onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

    Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena kot nezakonita, je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bi nezakonito prenehalo.
  • 414.
    VSL Sklep VII Kp 16281/2016
    6.12.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ŠOLSTVO
    VSL00007341
    KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2. ZOsn člen 75, 75/2. ZUOPP-1 člen 18, 18/5. URS člen 52.
    neplačevanje preživnine - dolžnost preživljanja otrok - otrok s posebnimi potrebami - polnoletni invalidni otrok - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - šolanje po polnoletnosti - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - pravice invalidov - izvršilni naslov - zmožnost plačevanja preživnine - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sodbe
    Oškodovanka je invalidka, katere invalidnost je nastala v otroški oziroma mladostniški dobi. Obdolžencu se očita, da preživnine zanjo ni plačeval za čas, preden je dopolnila šestindvajset let. Obdolženčeva dolžnost preživljanja oškodovanke se zato presoja po 123. členu ZZZDR.

    Program usposabljanja za življenje in delo, v katerega je bila vključena oškodovanka kot otrok s posebnimi potrebami, se lahko izvaja največ do 26. leta starosti. Izvajajo ga tudi javne šole oziroma podružnice šol na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Oškodovanka je bila učenka ene od šol, ki izvaja tak posebni program vzgoje in izobraževanja, torej se je redno šolala v smislu 123. člena ZZZDR in je nerelevantno, da se zaradi invalidnosti najverjetneje nikoli ne bo mogla usposobiti za samostojno življenje.

    Obdolženec v inkriminiranem obdobju ni imel rednih osebnih prejemkov, razen denarne socialne pomoči, kljub temu pa je v celoti izpolnjeval preživninsko dolžnost do druge hčerke, medtem ko za preživljanje oškodovanke ni plačeval ničesar. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje osebe, pri kateri naj bi obdolženec na črno opravljal taksi prevoze.
  • 415.
    VSL Sklep II Cp 1907/2017
    6.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00005873
    ZPP člen 224, 224/1.
    zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - veljavnost oporoke - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina
    Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, na kateri je bil prisoten tudi pritožnik, izhaja, da vsi prisotni priznavajo oporoko kot pristno in pravno veljavno, pritožnik pa je zapisnik celo podpisal. Z golo pritožbeno navedbo (tj. brez slehernega dokaza), da temu ni bilo tako, v javni listini ugotovljenega dejstva (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) pritožnik ne more uspešno izpodbiti.
  • 416.
    VDSS Sklep Psp 471/2017
    6.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00008784
    ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
    zavržena tožba - nepopolna tožba
    Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil in ni predložil dokončne odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija, zato je pravilno in utemeljeno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
  • 417.
    VSL Sodba II Cp 1404/2017
    6.12.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00006262
    OZ člen 51, 540, 540/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/1, 84/2. ZN člen 47, 47-1, 48.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - medsebojni pravni posli zakoncev - obličnost - notarski zapis - darilna pogodba med zakoncema - ničnost darilne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - temeljna moralna načela kot pravni standard - razveza zakonske zveze - vzrok za razvezo zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - vrednost poslovnega deleža - insolventnost družbe
    Pri vrnitvi daril zakoncev po razpadu zakonske zveze je odločilna okoliščina obogatitev obdarjenca ob nastanku vzroka za razpad skupnosti in ne prikrajšanje darovalca.
  • 418.
    VSM Sodba II Kp 47052/2014
    5.12.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00007236
    KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1.
    postopek za združitev kazni - nove olajševalne okoliščine
    Sodišče, ki odloča o združitvi kazni po pravnomočnih sodbah, ne more upoštevati novih olajševalnih okoliščin, ampak samo tiste, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v pravnomočnih sodbah. Pri izreku nove enotne kazni je namreč potrebno upoštevati samo tiste okoliščine, ki so že bile upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Okoliščina, da se otrok obsojenega nahaja v skrbništvu pri njegovih starših, in da ni več odvisnik, so okoliščine, ki jih pri odmeri in izreku nove enotne kazni v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati, lahko pa so predmet ocene v postopku izvrševanja kazenske sankcije v primeru predčasnega odpusta prestajanja kazni oziroma pogojnega odpusta.
  • 419.
    VSM Sklep IV Kp 37777/2015
    5.12.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010336
    ZKP člen 94, 94/1.
    krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - plačilo stroškov kazenskega postopka
    Na osnovi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je stroške, povzročene z vročitvijo po vročevalki, krivdno povzročila zakonita zastopnica, ki ni, čeprav je bila pravilno obveščena (kar štiri krat) o poskusu vročitve po pošti, sodnega pisanja ni dvignila na pošti. V posledici tega je skladno z določbo 94. člena ZKP te stroške naložilo v plačilo zakoniti zastopnici mladoletnega oškodovanca.
  • 420.
    VSK Sklep I Cp 378/2017
    5.12.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00018719
    SPZ člen 43, 43/2.. ZZZDR-UPB1 člen 51, 51/2.
    ničnost prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje - priposestvovanje - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem
    Prvostopenjsko sodišče se je povsem po nepotrebnem ukvarjalo s priposestvovanjem. Drži sicer, da je tožnik tudi na tej podlagi utemeljeval pridobitev lastninske pravice, vendar zahtevek na tej podlagi ni bil sklepčen, saj ni mogoče priposestvovati lastne nepremičnine.
  • <<
  • <
  • 21
  • od 23
  • >
  • >>