CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - poprava sodbe - nadomestna sodba
V spisu se nahajata dva različna (po izreku in vsebini) izvirnika sodbe, oba z lastnoročnim podpisom sodnice. Ne gre za situacijo, ko bi šlo za odpravljanje razlike med izvirnikom in prepisom sodbe, vročenim strankama, temveč je sodišče napravilo nov izvirnik.
ZPP člen 337. ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1.
določitev preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - dodatno delo - brezposelnost preživninskega zavezanca - vrednost nepremičnin - pridobitna preživninska zmožnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - ocena denarnih potreb - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - socialna država - sodna poravnava - pravica do socialnih prejemkov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je prišlo do sprememb v preživninski zmožnosti obeh staršev tožnikov. Upoštevalo je, da je bila mati tožnikov ob prejšnji določitvi preživnine popolno delovno zmožna in zaposlena za polni delovni čas, sedaj pa je delovni invalid III. kategorije s skrajšanim delovnim časom na 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, okoliščino da je tožencu odpadla preživninska obveznost, ki jo je imel do ene od hčera iz prejšnje življenjske skupnosti, kot bistveno spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi toženčevo lastništvo stanovanja v D., ki pri prejšnji določitvi preživnin tožnikom ni bilo upoštevano, saj se je zanj zvedelo šele tekom tega postopka.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - dejavnost garažnih hiš - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in splozkih tleh - snežne razmere - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - celovita dokazna ocena - skrbnost oškodovanca - parkiranje - pazljivost pri hoji
Sodba zaključek, da v konkretni zadevi ni šlo za neobičajne in nenavadne razmere, zaradi katerih bi bil zavarovanec toženke dolžan sprejeti ustrezne ukrepe, gradi na ugotovitvi, da so bila tla v garažni hiši mokra in zaradi umazanije, pomešane z vodo in plundro, spolzka. Pritožba, ki navedenemu zaključku nasprotuje, pa gradi na trditvah, da tla niso bila spolzka le zaradi mokrote, temveč je povečano drsnost povzročala mastnost tal, ki je tožnik pred padcem ni zaznal, je ni bil dolžan pričakovati in nanjo tudi ni bil opozorjen.
Za presojo, ali je toženkin zavarovanec ravnal s potrebno skrbnostjo, se pravi, v kolikšni meri je povprečen obiskovalec garažne hiše lahko prepoznal nevarnost padca ter v povezavi s tem, ali je kaj bil dolžan ukreniti za zagotovitev njihove varnosti, je pomembno, v kakšnih okoliščinah je prišlo do zatrjevanega padca.
izločitvena pravica na nepremičnini - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Na podlagi med pravdnima strankama nespornega dejstva, da tožeča stranka od tožene stranke ob sklenitvi prodajne pogodbe 28. 3. 2014, niti kasneje ni pridobila oziroma ji ta ni izročila overjenega zemljiškoknjižnega dovolila za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na tožečo stranko, kar tudi pritožbeno ni izpodbijano, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da razpolagalni pravni posel za navedeno nepremičnino še ni bil izveden in lastninska pravica na tožečo stranko ni bila prenesena, zato tožeča stranka nima izločitvene pravice po 22. členu ZFPPIPP.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - starost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da to, da je tožnik invalidsko upokojen v Avstriji ni podlaga za upokojitev v Sloveniji. Vprašanje upokojitve in invalidnosti je v Sloveniji drugače urejeno kot v Avstriji in za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora tožnik izpolnjevati pogoje, kakor so določeni v ZPIZ-2.
posojilna pogodba - fiktivna posojila - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - pripoznava dolga
Ker iz navedene pogodbe iz leta 2012 izhaja, da se z odkupljeno terjatvijo pobota del glavnice iz posojilne pogodbe iz leta 2010, je sodišče prve stopnje na podlagi te ugotovitve utemeljeno zaključilo, da je z navedeno pogodbo iz leta 2012 toženec pripoznal svoj dolg po posojilni pogodbi iz leta 2010. Zato je toženčev ugovor navideznosti pogodbe utemeljeno zavrnilo.
izjavljena volja - razlaga pogodbe - prava volja - izjava volje - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Iz prvega odstavka 82. člena OZ izhaja pravilo pri razlagi pogodb, in sicer, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Izjava volje ima takšno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odločilni so zato objektivni kriteriji.
ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 102, 102/6.. ZUTD člen 8, 9.
izgubljeni dohodek - brezposlena oseba
ZSDP-1 v 83. členu določa, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali za otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega ter nadalje, da gre za nego in varstvo otroka, kot je opredeljen v tretjem odstavku 79. člena tega zakona.
določitev vrednosti spornega predmeta - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog
Zunaj primerov vprašanj o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije je vrednost spornega predmeta irelevantna (ugotovitev vrednosti spornega predmeta ni namenjena izračunu sodne takse ali odvetniške nagrade).
Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati z ugovornimi razlogi brez vezanosti na predhodni sklep o določitvi vrednostni spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006268
OZ člen 168, 168/1, 174, 179, 182, 352, 352/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - medicinski poseg - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - katastrofalna škoda - bodoča škoda - paraplegija - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - izgubljeni dohodek - denarna renta - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Odmera odškodnine za katastrofalno škodo, ki jo je pri izvajanju medicinskega posega (lokalna spinalna anestezija) povzročila drugo tožena stranka, ki ima odgovornost iz opravljanja dejavnosti zavarovano pri prvo toženi stranki (zavarovalnici).
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00010631
ZNP člen 17, 17/2, 97. URS člen 68, 69. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 218, 218/1, 266, 266/1, 269. ZZK-1 člen 8. OZ člen 86, 101, 119, 323, 336, 364, 1060, 1062. ZOR člen 103, 141, 361, 371, 376, 376/1, 376/2, 387. ZTLR člen 54, 54/1.
odškodnina - določitev odškodnine - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - nadomestilo - nepravdni postopek - pravdni postopek - stvarna služnost - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - poseg v lastninsko pravico - dopustnost posega v lastninsko pravico - razlastitev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - civilnopravno razmerje - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - nepremagljive ovire - zastaranje - zadržanje zastaranja - oderuška pogodba
Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem.
Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve.
Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006437
OZ člen 323, 323/1, 633, 633/3, 634, 639, 660, 662, 663, 663/1. ZPP člen 5, 289, 289/2, 289/3.
gradbena pogodba - kreditna pogodba - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - novacija - pripoznava dolga - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - znižanje plačila zaradi napak - grajanje napak - rok za grajanje napak - prevzem objekta - uzance - odgovornost za solidnost gradnje - pogojni dokazni predlog - kršitev načela konktradiktornosti
Obravnavane kreditne pogodbe ni mogoče obravnavati samostojno, saj je neposredno in izključno povezana s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. Gre za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen. S sklenitvijo kreditne pogodbe pravdni stranki nista prenovili svojega razmerja v smislu novacije po prvem odstavku 323. člena OZ.
V primeru pogojenega dokaznega predloga ("po potrebi postavitev izvedenca gradbene stroke") ne gre za veljavno podan dokazni predlog, saj je v pravdnem postopku mogoče le dvoje, bodisi da stranka izvedbo dokaza predlaga in pri njegovi izvedbi vztraja, bodisi da določenega dokaza ne predlaga.
ZGD-1 člen 339, 339/1. ZBan-2 člen 207, 208, 209, 220, 221, 222. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 točka 37. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 92/1-a, 92/1-c.
sprememba sklepa skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - minimalna kapitalska ustreznost banke
Bistvo delniške družbe kot kapitalske družbe je v tem, da zbira (ob ustanovitvi in tudi kasneje v fazi delovanja) kapital (običajno denarna sredstva) na prostem trgu. Vlagateljem (tretjim osebam) ta pravna kapitalska institucija ponuja možnost, da namesto, da prosta denarna sredstva deponirajo pri bančni inštituciji (in se nadejajo koristi v višini zagotovljenih obresti), ta sredstva vložijo kot osnovni vložek v osnovni kapital delniške družbe. S tem korporacijskim aktom postane posamezni vlagatelj delničar delniške družbe, katerega prvenstveni premoženjski interes je v tem, da bo donos njegovega vložka v delniško družbo čim večji, gotovo pa večji od tistega, ki bi ga dobil, če bi denar shranil pri banki. Zaradi tega je pravica do dela bilančnega dobička najpomembnejša premoženjska pravica delničarja. To premoženjsko pravico ščiti korporacijska zakonodaja (ZGD-1), enako kot varuje premoženjske pravice bančnih deponentov bančna zakonodaja (ZBan-2, Uredba EU 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne inštitucije in investicijska podjetja). Ti dve področji pa nista v poziciji nadrejenosti, temveč gre za dve prirejeni specializirani področji, katerih namen je pravna zaščita določenega (šibkejšega) kroga vlagateljev, in sicer s primarnim ciljem, da je prosti zasebni kapital kar se da v proaktivni vlogi, saj se na ta način krepi in razvija tudi celotni družbeno ekonomski razvoj.
Izjemoma je možna izbrisna tožba v primeru takšnih pravnomočnih sodnih odločb, katerih procesni pogoji njihove izdaje omogočajo pravdnim strankam zlorabo procesnih pravil in je zato lahko prizadet pravni interes tretjega, do izdaje takšne sodbe pa je prišlo z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča. Ker se lahko izpolnitev pogodbene obveznosti zahteva samo zoper pogodbeno stranko, je opredelitev pogodbene stranke kot toženca v zvezi s takšnim zahtevkom materialno pravna pravilna. Pri tem pa dejstvo, ali je pri predmetu pogodbe, če je to nepremičnina, v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na tožence, ni pravno pomembno.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.
ZDR-1 člen 130, 130/1, 200.. ZPP člen 154, 156, 274.. ZOdv člen 5.. - tarifna številka 15.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - povečan obseg dela - rok za sodno varstvo - dnevnica - službeno potovanje - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - zavrženje dela tožbe
Iz dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnikov zadnji dan dela pri toženi stranki 28. 8. 2015. Skladno z 200. členom ZDR-1 in sodno prakso bi moral tožnik tožbo vložiti v roku 30 dni od navedenega datuma. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožba, vložena 30. 9. 2015, prepozna in jo v tem delu pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Ker je imel tožnik z odločbo Bpp z dne 25. 4. 2016 priznano brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje skladno s 5. členom Zakona o odvetništvu nagrade od tega datuma dalje utemeljeno odmerilo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006562
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/2, 16/7. - člen 5, 5/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - lastninjenje zadružnega premoženja - zadruga - premoženje zadrug - pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - odplačnost pridobitve - neodplačna pridobitev - arondacija - dokazno breme
V tej pravdi gre za vprašanje lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini: Po prvem odstavku 74. člena ZZad je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ta so z dnem uveljavitve ZZad postala last Republike Slovenije in so se prenesla v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sklad je bil ustanovljen z ZSKZ in vanj so se v rokih in po postopku, določenem s tem zakonom, prenesla tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije po drugih predpisih, torej tudi po prej omenjeni določbi ZZad. Na podlagi določila sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To Navodilo pa v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način; slednji način se et de iuris domneva, če odškodnina ni presegla 30 % vrednosti. Toženka mora dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.